Novice
Delavnica za prebivalce Krasa: Kako obnoviti gozdove, poškodovane po požaru na Krasu?
V sredo, 21. 9. 2022, je v kulturnem domu v Kostanjevici na Krasu v organizaciji občine Miren-Kostanjevica in Zavoda za gozdove Slovenije potekala delavnica z naslovom: "Kako obnoviti gozdove, poškodovane po požaru na Krasu?" Delavnice se je udeležilo več kot 50 lokalnih prebivalcev, lastnikov gozdov in predstavnikov lokalne skupnosti, občine Miren Kostanjevica in Zavoda za gozdove Slovenije.
Udeležence delavnice sta uvodoma nagovorila Mauricij Humar, župan občine Miren-Kostanjevica in Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je uvodoma poudaril ključno vlogo sodelovanja lastnikov gozdov, lokalne skupnosti in gozdarske stroke pri sanaciji poškodovanih gozdov. Sledili so predlogi za izboljšanje požarne varnosti na območju, ki jih je predstavil Erik Lasič iz Občine Miren-Kostanjevica.
V gozdarskem delu predstavitve je Boštjan Košiček, vodja Območne enote Sežana ZGS, predstavil zgodovino gozdnih požarov na območju, potek intervencijskih gozdarskih del v času gašenja največjega požara v zgodovini Slovenije in po gašenju požara ter posledice požara. Sledila je predstavitev Mateja Kravanje, vodje odseka za ukrepe v gozdovih na ZGS OE Sežana, ki je prestavil podatke o opožarjenih površinah in izhodišča za načrt sanacije gozdov: začeli bodo z odstranjevanjem poškodovanih dreves v bližini naselij in infrastrukture, nadaljevali bodo s sanacijo najbolj poškodovanih gozdov, potem pa bodo sledile še aktivnosti v ostalih gozdovih. Drevesne vrste, uporabljane pri sanaciji, bodo predvsem toploljubni hrasti in javorji, na najbolj revnih rastiščih pa načrtujejo tudi setev črnega bora. Ker smo v letošnjem letu v semenskem letu, bodo to izkoristili za nabiranje semena, ki ga trenutno za sanacijo še ni dovolj. Predstavil je tudi priporočene ukrepe na področju protipožarnih prometnic, poudarek bo predvsem na širitvi in vzdrževanju obstoječih prometnic. Predstavitev Zavoda za gozdove Slovenije je zaključil s pozivom lastnikom gozdov, naj se pri sanaciji združijo in sodelujejo z gozdarji ZGS.
Predstavitvam je sledilo zbiranje predlogov udeležencev za načrt sanacije z diskusijo, ki jo je moderiral mag. Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov na ZGS. Udeleženci so svoje predloge zapisali na liste, ki so jih razvrstili po kategorijah: gozdne prometnice, bodoča drevesna sestava, uporaba lesne biomase, pomen kraške krajine, multidisciplinarni pristop med gozdarstvom, kulturno dediščino, turizmom in drugimi panogami za trajnostni razvoj, ohranjanje kraške krajine in izboljšanje podobe Krasa po sečnji interventnih presek. Na koncu so sledila še vprašanja in odgovori, udeleženci pa so pozvali strokovnjake k upoštevanju njihovih pobud.
