Novice

Obnova poškodovanega gozda s sadnjo se je začela že konec leta 2022. Do sedaj je bilo s sadnjo obnovljenih 34,06 ha gozda od v letu 2023 načrtovanih 30 ha ali 113 %. Letos je bilo do aprila obnovljenih še dodatnih 11 ha gozdov. Skupaj je bilo posajenih 51.790 sadik, od tega večino puhastega hrasta (21.590) in črnike (16.150), trokrpega javorja (7.060), gradna (2.000), koprivovca (1.790) in topokrpega javorja (200) ter 3.000 sadik črnega bora (samo v gozdovih RS).

Na 45,5 hektarja gozda je bilo posajenega 6,9 tone želoda cera (3,8 t) in puhastega hrasta (3,1 t),  setev z zagrinjanjem lahkega semena pa je bila opravljena na 130 ha gozda, torej skupno 175,5 ha. Načrt sanacije predvideva setev semena na skupno 310 ha. Skupno je bilo porabljenih 1.340 kg lahkega semena različnih avtohtonih vrst – maklena (500 kg), trokrpega in topokrpega javorja (340 kg), lipe (250 kg), lipovca (160 kg) ter koprivovca (65 kg) in kraškega gabra (25 kg). V Brestoviški dolini je decembra 2023 na enem hektarju gozda poskusno potekala setev s semenskimi kroglicami, z brezpilotnimi letalniki – droni. 

Do sedaj je bilo največ obnovitvenih del izvedenih v občinskih ter državnih gozdovih, manjši delež pa v zasebnem lastništvu. Zato nameravamo v letu 2024 obnovo s sadnjo usmeriti predvsem na površine v zasebni lasti.

Ukrepi na najbolj prizadetih območjih

Ukrepe obnove je Zavod za gozdove Slovenije v Načrtu sanacije požara Goriški Kras razdelil v tri prioritete glede na obseg poškodb, poudarjenost funkcij gozdov, gozdna rastišča in glede na ogroženost gozda. Zaradi močne regeneracijske sposobnosti ter sposobnosti poganjanja iz panjev in korenin ocenjujemo, da se bo večina površine gozdov listavcev obnovila po naravni poti. Obnova povsem pogorelih monokultur iglavcev pa bo otežena in dolgotrajnejša, zato je na teh površinah predvidena pretežna obnova s sadnjo oz. setvijo, ki  bo potrebna na približno 900 ha gozdov, od tega v prvi prioriteti ukrepov na okrog 560 ha. Po naravni poti pa se bo obnovilo približno 2.000 ha gozdov.

Požar je zbudil veliko zanimanje prostovoljcev, ki so se zelo množično odzvali na organizirane akcije obnove. Prve akcija obnove pogorelih gozdov za javnost so potekala že novembra 2022, v letu 2023 pa je Zavod za gozdove Slovenije organiziral 22 akcij obnove s sadnjo in setvijo, ki se jih je udeležilo 4.100 prostovoljcev, še pet akcij je bilo spomladi letos. 

Spremljanje uspešnosti obnove

Zavod za gozdove Slovenije sistematično spremlja uspeh izvedene obnove gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja in setvijo na podlagi podatkov o preživetju in uspevanju posajenih sadik po njihovi 1., 3. in 5. vegetacijski dobi. Ti podatki lahko prispevajo k prepoznavanju kritičnih točk sistema obnove gozdov s sadnjo in omogočajo nadzor operativne izvedbe obnove. Uspešnost obnove s sadnjo na Krasu je bila tako ocenjena s pomočjo deleža preživelih sadik po koncu prve vegetacijske dobe po izvedeni sadnji na vseh objektih sadnje, ki so posajeni v jeseni 2022 in spomladi 2023. Skupno je na Kraškem območju preživelo prvo vegetacijsko obdobje 81 % posajenih sadik, kar je podobno kot na ostalih območjih Slovenije. K temu so pripomogle ugodne vremenske razmere, ki so z obilico dežja, naklonjene ukoreninjanju posajenih sadik in kalitvi posejanega semena. Na požarišču je načrtovano večletno spremljanje naravnega razvoja gozdov ter vpliva požara na gozdna tla in pojava tujerodnih vrst.

Za obnovo namenjenih pol milijona sredstev

V obnovo gozdov je bilo tako v obdobju 2022 in 2023 skupaj vloženih približno 450.000 EUR, od tega približno 288.500 EUR iz integralnega proračuna RS in Gozdnega sklada ter približno 110.000 EUR sredstev iz donacij. Razlika je ovrednoteno delo (po normativih za izvedbo gozdnih del) prostovoljcev in lastnikov gozdov.

Poleg obnove gozdov (poseka in obnove s sajenjem ali setvijo) sanacija gozdov po požaru zajema tudi protipožarno varstvo, vzdrževanje gozdnih prometnic, svetovanje lastnikom gozdov in zagotavljanje varnega dela, ukrepe za vzdrževanje življenjskega okolja divjadi, varstvo pred invazivnimi tujerodnimi rastlinami in spremljanje razvoja gozdov ter izvedenih ukrepov sanacije. Po sklepu ministrstva je bil za najbolj nujen obseg celovite sanacije, ne samo obnove gozdov, dolgoročno namenjenih 12 mio EUR, letna razpoložljiva namenska finančna sredstva denarja pa se določajo na podlagi Programa del in vlaganj v gozdove za tekoče leto in te trenutno zadoščajo za potrebe sanacije gozdov na Krasu.

Na področju protipožarnega varstva smo na območju požarišča v občinah Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen načrtovali več protipožarnih ukrepov, financiranih iz evropskih sredstev, ki so jih občine uspešno prijavile na t. i. »PRP razpis« (Javni razpis za podukrep ureditev protipožarne infrastrukture iz PRP). Tako se bo v letošnjem letu in v letu 2025 v občini Miren - Kostanjevica postavilo 4 hidrante in rekonstruiralo več obstoječih protipožarnih poti, v občini Renče - Vogrsko 4 hidrante in izdelalo več protipožarnih poti, v občini Komen 8 hidrantov in 2 izvenletališki pristajališči ter več protipožarnih poti. Letos je bila na območju požarišča že izdelana protipožarna cesta, ki jo je investiral SiDG, ki namerava v prihodnjem letu zgraditi tudi večji vodni vir za potrebe gašenja.