Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Novice

Podlubniki so že dejavni v gozdovih

Kljub začasni ohladitvi je nedavno izredno toplo vreme še pospešilo dejavnost podlubnikov, zato Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poziva lastnike gozdov, da tudi sami spremljajo stanje svojega gozda in o žariščih podlubnikov in podrtih ter polomljenih smrekah preko zime obvestijo svojega revirnega gozdarja. Tisti, ki so za posek poškodovanih dreves že prejeli odločbe ZGS, pa naj čim prej izvedejo posek in posekan les odpeljejo iz gozda.

Podlubniki so bili v lanskem letu razlog za dobro tretjino izbranega drevja za posek zaradi sanitarnih vzrokov. Posekanih je bilo več kot 750 tisoč m3 iglavcev, večinoma smreke, pri čemer je ZGS izdal 23.066 odločb za posek žarišč podlubnikov približno 12.800 lastnikom gozdov. To je nekaj več kot v letu 2022, ko je ZGS  izdal 20.152 odločb približno 11.400 lastnikom. Razlogi za obsežne napade podlubnikov v zadnjih desetletjih so v slabši odpornosti smrek na podlubnike zaradi toplih in sušnih poletij, obsežnih naravnih ujm, hkrati pa je večina podlubnikov mile zime tudi uspešno prezimi.

Leto 2023 je bilo najtoplejše v zgodovini in že trinajsto zapored, ki je bilo toplejše od normale. Lanskoletne poletne ujme pa so bile v gozdovih vzrok za obsežna območja poškodovanega drevja, saj je bilo skupno poškodovanega za 1,4 milijona m3 lesa. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so na podlagi dejavnikov, izmerjenih v preteklem letu, z modelom napovedali verjetnost letošnjega sanitarnega poseka smreke. Najbolj so ogrožena gozdnogospodarska območja Slovenj Gradec, Nazarje, Kranj in Ljubljana, v nekoliko manjši meri pa bodo prizadeta tudi druga gozdnogospodarska območja. Za ta namen so izdelali interaktivno karto, na kateri so prikazana območja z večjo in manjšo verjetnostjo pojava žarišč napadov podlubnikov, ki bo v pripomogla k hitrejšemu in bolj učinkovitemu ukrepanju. Povezava: www.zdravgozd.si/karta.aspx    

Hitro ukrepanje zmanjšuje škodo

Revirni gozdarji ZGS pospešeno pregledujejo ogrožene gozdove in lastnikom gozdov z odločbo določajo posek lubadark in močno poškodovanih smrek. Kljub temu zaradi obsežnosti in zamudnosti dela vse smreke in tudi jelke, ki jih je treba zaradi napada podlubnikov ali močne poškodovanosti čimprej posekati, še niso odkrite in določene za posek. Zato ZGS poziva lastnike gozdov, da tudi sami pregledajo svoje gozdove in potrebe po sanitarni sečnji čim prej sporočijo revirnim gozdarjem. Najbolj naj bodo pozorni na sveže podrte in polomljene smreke in jelke. Preverijo naj okolico lanskoletnih sečišč iglavcev, saj so robna drevesa na sečiščih zelo podvržena vetrolomom. 

Poseka lubadark in preko zime polomljenih smrek se lahko lastniki gozdov lotijo, preden jim to z odločbo določi Zavod za gozdove Slovenije. Morajo po o tem predhodno obvestili svojega revirnega gozdarja.

Za zajezitev širjenja podlubnikov in zmanjšanje škode v gozdovih je ključno, da se v prvem delu leta odkrije in poseka čim več lubadark in se jih odpelje iz gozda v lupljenje ali predelavo. Pravočasen posek lubadark je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Več informacij o ukrepanju za zajezitev širjenja podlubnikov je objavljenih na spletni strani ZGS.

Gozdarski inštitut Slovenije je pripravil interaktivno spletno aplikacijo za podroben pregled lokacij, kjer obstaja verjetnost za sanitarni posek v 2024 zaradi podlubnikov. Povezava: http://www.zdravgozd.si/karta.aspx?idprognoza=69
Podlubniki prezimujejo v skorji napadenih dreves. Zato je treba lubadarke, ki se pokažejo preko zime, posekati in les skupaj s skorjo čimprej odpeljati iz gozda v lupljenje ali predelavo.
Po prvem rojenju, ki se je na pretežnem delu Slovenije že začelo, se lubadarke prepozna po črvini, ki se nabira na koreničniku napadenih dreves.
Padec vrednosti lesa smreke zaradi napada podlubnikov - povprečna kakovost smreke (75 % hlodovina, 25 % celulozni les) v eur/m3 na kamionski cesti (vir: Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, marec, 2024).
« Nazaj