Sporočila za javnost
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je slovenska nesnovna dediščina
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je od sredine junija vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. S tem so nosilci, ki s svojimi aktivnostmi skrbijo, da se znanje in veščine, ki že več stoletij sooblikujejo slovenske gozdove, razvijajo in prenašajo naprej, dobili dodatno strokovno prepoznavo nesnovne kulturne dediščine. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi skupaj s trajnostnim in večnamenskim upravljanjem predstavlja tri stebre, na katerih temelji slovensko gozdarstvo. Slovenija se sicer uvršča med vodilne države v Evropi na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in je zgled mnogim.
Vpis je potekal na idejno pobudo Občine Radlje ob Dravi, postopek pa je koordiniral Koroški pokrajinski muzej, kjer je predstavljena bogata zapuščina o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi družine Pahernik. Pri pripravi gradiv so sodelovali še Pro Silva Slovenija, Zavod za gozdove Slovenije in oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete UL. Slavnostni dogodek ob vpisu bo potekal v začetku oktobra v Radljah ob Dravi.
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je celostna in najbolj zahtevna oblika upravljanja gozdov, ki zahteva posebna znanja o rastiščih in drevesnih vrstah, primernih zmeseh drevesnih vrst in vzgojnih oblikah gozda. Za gojenje sonaravnih gozdov je potrebno oblikovanje primerne gozdne mikroklime in nega gozdnih tal za razvoj raznovrstnih in mešanih gozdov. Med najpomembnejše ukrepe nege gozda sodi premišljena sečnja, ki oblikuje primeren gozdni sestoj. Ta omogoča razvoj domačih drevesnih vrst, nego preostalega gozdnega sestoja in varovanje gozdnih tal. Poudarja skrb za celostno delovanje gozdnega ekosistema, vzpostavljanje biotskega ravnovesja ter povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst.
Sonaravni gozdovi so odpornejši proti ujmam in manj dovzetni za škodljive organizme ter po naravnih motnjah hitreje okrevajo. Znanje in veščine o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi se prenaša z različnimi oblikami izobraževanja. Za to skrbijo različne gozdarske organizacije, ki samostojno ali skupaj s pedagoškimi in raziskovalnimi ustanovami izvajajo različne oblike izobraževanj za lastnike gozdov, skrbijo za strokovno izpopolnjevanje gozdarskih strokovnjakov in s pomočjo gozdne pedagogike prenašajo znanje na različne ciljne skupine.
Organizacije, ki so si zavzemale za vpis v Register, so si enotne, da je to še ena v vrsti potrditev, da ima slovensko gozdarstvo bogata strokovna znanja in dolgo tradicijo upravljanja z gozdovi, ki najbolje posnemajo naravne procese v naravi. Taka ureditev, ki vse od leta 1947 z zakonom prepoveduje golosečni sistem gospodarjenja, spodbuja, da smo pozorni na podrobnosti v gozdnih ekosistemih in da oponašamo razvojne procese, ki se odvijajo v pragozdovih. S takim načinom upravljanja, ki ne razlikuje gozdov glede na lastništvo, bomo še naprej usmerjali razvoj odpornih in raznovrstnih gozdov v dobro narave in ljudi.
Vpis je dostopen na: RNSD | ISKD
