Sporočila za javnost

Alpski kozorog je v Sloveniji v preteklosti izumrl, konec 19. stoletja pa so ga v slovenski prostor prvič ponovno naselili, temu pa so v 20. stoletju sledile še številne dodatne naselitve. Strokovna javnost o njegovi domorodnosti ni bila enotna, četudi so bili ostanki kosti, ki naj bi po vsej verjetnosti pripadale alpskemu kozorogu, najdeni tudi na ozemlju Slovenije.

V projektu DINALPCONNECT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Adrion, sta Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) v Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka Bled v letošnjem oktobru organizirala strokovni posvet: Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri.

Posvet je bil prednostno usmerjen k uresničevanju pomembne aktivnosti projekta DINALPCONNECT za zagotavljanje enotnega upravljanja z alpskim kozorogom na čezmejnem pilotnem projektnem območju med Slovenijo in Italijo. Razlog za razkorak med upravljavskima pristopoma dveh sosednjih držav je v veliki meri povezan z nejasnim statusom domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji, saj se ga praviloma obravnava kot tujerodno živalsko vrsto. Z namenom kritične strokovne presoje glede obravnave nejasnega statusa domorodnosti vrste so strokovnjaki na posvetu predstavili trenutno znanje in dejstva o alpskem kozorogu.

Dr. Borut Toškan z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, je predstavil najdbe kostnih odlomkov iz obdobja holocena, to je od bakrene dobe do zgodnjega srednjega veka, na ozemlju Slovenije, ki po morfoloških značilnostih z veliko mero gotovosti pripadajo alpskemu kozorogu. Pri ponovnem pregledu razpoložljivega arheološkega materiala je izbral štiri verjetne vzorce – ostanke starodavnih kosti - iz Tonovcovega gradu pri Kobaridu iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, iz katerih je dr. Elena Bužan s svojo skupino na Univerzi na Primorskem, FAMNIT uspešno izolirala DNA in s primerjavo genetskih vzorcev v genskih bankah potrdila ujemanje z objavljenimi genomi alpskega kozoroga.

Dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja, Velenje, je na strokovnem posvetu poudaril, je na strokovnem posvetu poudaril: »Alpski kozorog  je endemit za Alpe, pri čemer se le v Sloveniji obravnava kot tujerodna živalska vrsta.« Ob tem se med drugim poraja vprašanje prepoznave alpskega prostora kot enotnega ekosistema. V Sloveniji je primeren življenjski prostor za alpskega kozoroga, kar je predstavil Jernej Javornik iz ZGS s habitatnim modelom, ki je del skupne raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ZGS.

Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah: Kamniško-Savinjskih Alpah, Triglavskem narodnem parku in zahodnih Julijskih Alpah. Vrsta se sooča z različnimi težavami, od gamsjih garij do potencialnega parjenja v sorodstvu, kar vpliva na upadanje številčnosti populacij in vitalnost posameznih živali. Po prepričanju ZGS in JZ TNP, ki sta organizirala strokovni posvet, je razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji nujni predpogoj, da se vrsti prizna njena varstvena pomembnost in ji z usmerjenimi  upravljavskimi ukrepi omogoči dolgoročna ohranitev v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru je nadaljnji obstoj alpskega kozoroga vprašljiv.

Na strokovnem posvetu dogovorjeni zaključki predstavljajo izhodišče za nadaljnji usklajevalni proces z nosilci politik, povezanih z upravljanjem alpskega kozoroga v državi. S tem v zvezi bo zato strokovna skupina pripravila ekspertno mnenje, ki bo temeljilo na enotnem stališču strokovnjakov, ki so kot udeleženci strokovnega posveta predstavljali znanstveno raziskovalne organizacije, da se alpskega kozoroga v Sloveniji z veliko mero gotovosti lahko šteje  kot domorodno prostoživečo živalsko vrsto. 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na:

Triglavski narodni park: Petra Mlakar,  04 578 02 17, petra.mlakarping@tnp.govpong.si

Zavod za gozdove Slovenije: Maja Sever, 040525336, maja.severping@zgspong.si

https://dinalpconnect.adrioninterreg.eu/