Sporočila za javnost

Gozdovi, ki pokrivajo 58 odstotkov površine Slovenije, so eden najkompleksnejših ekosistemov. Upravljanje z njimi gozdarska stroka gradi na treh načelih, to je na trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti, ki temelji na načrtnem delu z gozdom in na skrbi za celostno delovanje in ohranjanje gozdnega ekosistema. Obsega znanja in veščine o rastiščih, izbiri drevesnih vrst, sestojnih zgradb, negi in obnovi gozdov ter posnema zgradbo in razvoj naravnih gozdov. Prav zavzeto, načrtno in strokovno delo javne gozdarske službe, ki usmerja delo lastnikov gozdov, je bistveno, da so slovenski dobro ohranjeni. Lesna zaloga gozdov se je po podatkih ZGS v zadnjih tridesetih letih povečala iz 201 na 304 m3/ha. Skoraj polovico (48 %) lesne zaloge predstavlja drevje debelejše od 30 cm, drevja debelejšega od 50 cm je 25 %, kar je z vidika zagotavljanja lesnoproizvodne funkcije in ohranjanja biotske pestrosti ugodno. Tudi prirastek gozdov se je povečal in sicer iz 5,2 m3/ha, leto v letu 1994 na 7,4 m3/ha, leto v letu 2023. Tako v naših gozdovih vsako leto priraste za okoli 8,7 milijonov m3 lesa. Iz vidika ohranjenosti biotske pestrosti sta poleg deleža zavarovanih gozdov pomembna kazalca delež odmrle lesne biomase v gozdovih in površina gozdov izvzetih iz gospodarjenja. V povprečju je v slovenskih gozdovih 21 m3/ha odmrlega drevja, kar je okoli 7 % lesne zaloge. 

Med gozdove, izvzete iz gospodarjenja uvrščamo gozdne rezervate, ki se razprostirajo na 9426 ha, in ekocelice, ki predstavljajo ukrep pogodbenega varstv. Lastnik gozda se s pogodbo zaveže, da v delu gozda ne bo gospodaril, za to pa dobi finančno nadomestilo Gozdnega sklada. Površina ekocelic se je od leta 2009, ko je znašala 2.818 ha, zaradi načrtnega dela ZGS povečala na 8977 ha.

Podnebne spremembe postavljajo slovensko gozdarsko šolo pred pomembne izzive. V zadnjem desetletju so slovenske gozdove prizadele številne ujme; od žleda v letu 2014, vetrolomov in požarov, zaradi katerih je bilo skupno posekano okoli 13 milijonov m3 poškodovanega lesa. K temu je treba prišteti še dodatnih 9 milijonov m3 lesa, ki je bilo posekano zaradi gradacije podlubnikov. Ta jih uspešno naslavlja s povezovanjem tradicije z novimi spoznanji in inovacijami, ki prinašajo nove rešitve za prihodnje izzive tudi na področju gozdov in gozdarstva. Zgovoren primer tega so npr. setev z droni, uporaba hidrogelov in digitalizacija gozdarstva, ki bodo pomembno pripomogli k upravljanju gozdov v podnebno vse bolj nestanovitnih razmerah.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru na otvoritveni slovesnosti izpostavil, da ZGS-ju skozi zgodovino ni bilo vedno lahko, da je bilo zadostno financiranje nenehen izziv, medtem ko so se javne naloge le povečevale. A ključna strokovna naloga gozdarja ostaja svetovanje lastnikom gozdov. »Ob vseh družbenih in naravnih spremembah smo v teh 30 letih skupaj z lastniki označili približno 150 milijonov dreves, izdelali tri generacije strateških gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov (87), več kot 600 načrtov gozdnogospodarskih enot in več kot 400 letnih lovskih načrtov ter izdali približno 1,5 milijona odločb,« je dejal Danev, ki velike upe polaga na digitalizacijo procesov dela in informatizacijo, da bodo imeli gozdarji v prihodnje manj dela z birokracijo in več časa za delo na terenu.

Ob obletnici je ZGS predstavil prenovljen logotip, katerega osrednja nit ostajata dva stilizirana lista, ki pa sta malo razklenjena, kot simbolno dejanje odpiranja gozdarske javne službe navzven do lastnikov, preostalih deležnikov in javnosti. V prostorih Galerije Gozdarskega inštituta Slovenije bo do nadaljnjega na ogled razstava fotografij, ki prikazuje delo, utrip in duh gozdarskega poklica. Razstavljeni so tudi predmeti, ki so nekdaj ali še vedno predstavljajo obvezno opremo gozdarjev.

V sklopu tedna gozdov ZGS organizira okrog 50 dogodkov po vsej Sloveniji – od različnih razstav, izobraževanj, srečanj in predstavitev. Namenjeni so različnim generacijam, skupna pa jim je promocija gozdov in gozdarstva ter osveščanju javnosti o spoštljivem obnašanju v gozdovih. Dogodki so objavljeni tukaj