Skrbno z gozdom!

Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo

Preplet gozdne in kmetijske krajine, raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst v gozdu, izjemnost posameznih dreves, obnovljivi viri energije in surovin ter blagodejen vpliv na celotno okolje so le najvidnejše dobrine gozda. Strokovnjaki z gozdom gospodarimo trajnostno, sonaravno in večnamensko. Zato ponuja gozd tudi možnosti za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj.

Pri obisku in preživljanju časa v gozdu spoštujemo pravila gozdnega bontona in:

• se zavedam, da sem v gozdu gost oz. gostja;
• z gozdom in živimi bitji v njem ravnam spoštljivo;
• upoštevam navodila o primernem obnašanju v naravi, zapisana v predpisih in na informativnih tablah ali pa posredovana od gozdarjev in lastnikov gozdov.

Skrbno z gozdom!

Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja. Gozd ni samo obnovljivi vir lesa, je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Gozd prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode. Prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje. Obenem pa je gozd pomemben del naravne in kulturne dediščine. Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene kulture. Lepota pokrajine, možnosti za gibanje in dejavnosti, blagodejni vpliv na okolje in les so le nekatere dobrine gozda, ki bi se jih resnično zares zavedli šele, ko gozda in njegovega dobrodejnega delovanja v našem okolju ne bi bilo več.

Funkcije gozdov je po Zakonu o gozdovih pod določenimi pogoji dovoljeno izkoriščati vsem državljanom Republike Slovenije in sicer za nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacijo v gozdu in podobno. Pri tem pa se morajo obiskovalci gozdov držati pravil o ravnanju z gozdovi - upoštevati največje dovoljene količine za nabiranje gozdnih plodov, uporabljati za vožnjo z gorskimi kolesi namenjene kolesarske poti, ...

V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gozdarsko inšpekcijo in lastniki gozdov obiskovalce gozdov opozarjamo, naj ob obisku gozdov upoštevajo veljavno zakonodajo in predpise in pravila gozdnega bontona.

Predpisi s področja ravnanja z gozdovi

• Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 s spr. in dop.),
• Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16),
• Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98, 56/99 – ZON, 41/04 – ZVO-1 in 58/11),
• Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/11),
• Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 s spr. in dop.),
• Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08 in 46/14 – ZON-C).

Gozdni bonton

Pri obisku gozda upoštevajte naslednja pravila:

1. Vsak gozd ima lastnika. V gozdu ste gost, zato upoštevajte navodila gozdarskih strokovnjakov in lastnikov gozdov.

2. Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Ne parkirajte vozil kjerkoli, ampak vprašajte za dovoljenje lastnika zemljišča. Še posebej bodite pozorni na prevoznost gozdnih vlak in dostopnost skladišč lesa. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh.

3. Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljajte jih in ne hodite po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje, klopi in druge naprave ohranite nepoškodovane za prihodnje obiskovalce gozda.

4. Gozd je za lastnika vir dohodka. V njem potekajo sečnja in spravilo lesa ter gozdno-gojitvena dela. Izogibajte se deloviščem, ostanite na varni razdalji ter upoštevajte znake in morebitna navodila gozdnih delavcev.

5. Ne uničujte rastja. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za biotsko raznolikost življenja v gozdu, zato je njihovo nabiranje omejeno s predpisi. Okrasna drevesa za praznike kupujte na trgu in bodite pozorni, da so v skladu s predpisom opremljena z nalepko.

6. Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu. Odnesite jih v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. Bodite prijazni do narave in odnesite še morebitne druge smeti.

7. Ogenj, ki uide nadzoru, lahko uniči drevesa, druge rastline in živalski svet. V gozdu je dovoljeno kuriti le na kurišču, urejenem v skladu s predpisi varstva gozdov in protipožarnega varstva.

8. Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Ne vznemirjajte jih s hrupom po nepotrebnem. Psi morajo biti pod skrbnim nadzorom.

9. Drevesa in grmi so živa bitja, zato jih spoštujte in ne poškodujte. Izogibajte se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja.

10. Voda je dragocena, gozd jo čisti, zadržuje in jo pomaga ohranjati pitno. Cenite to vlogo gozda in ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.

Dodatno:

• Obiskovanje gozdnih rezervatov in pragozdnih ostankov ni dovoljeno, razen po urejenih poteh
• Kako do okrasnih drevesc?
• Gozd in zimski športi

Prenos zgibanke Gozdni bonton

V gozdu ste gost

Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po Zakonu o gozdovih dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:

• gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po Zakonu o gozdovih;
• dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;
• dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami. Zavod za gozdove Slovenije spremlja obseg in stopnjo razvrednotenja in poškodovanosti gozdov ter o tem obvešča pristojna ministrstva, ki odredijo ukrepe za odpravo vzrokov razvrednotenja oziroma poškodovanosti gozdov. Povzročitelj razvrednotenja oziroma poškodovanja gozda mora lastniku takega gozda plačati odškodnino v skladu s predpisi o varstvu okolja.

Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah

Uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov. Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo označi gozdne ceste in režim njihove uporabe z opozorilnimi tablami oziroma drugimi znaki. Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja. V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Dovoljena je ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, ter na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje za namene javnih shodov in javnih prireditev, organiziranih v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, pri čemer to območje šteje za prireditveni prostor.

Ježa in vožnja s kolesom brez motorja sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta. Tovrstne poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod za gozdove Slovenije in lokalna skupnost. Za gozdne ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, v požarno ogroženih gozdovih in v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih načrtov določeni kot območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, oziroma v drugih podobnih primerih, Zavod določi poseben režim prometa. Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno težo prepovedana. Največjo dovoljeno težo vozil in trajanje prepovedi določi in ju na opozorilnih tablah označi Zavod za gozdove Slovenije.

Vožnja s kolesi v naravnem okolju (Zakon o ohranjanju narave): v naravnem okolju je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen. Za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh se uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove. Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je lahko dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev, ki se izda v skladu z določbami zakona, ki ureja javna zbiranja, na podlagi predhodnega soglasja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Organizator javne prireditve je po končani prireditvi dolžan stanje prireditvenega prostora v naravnem okolju v kar največji možni meri vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo.

V gozdu potekajo sečnja, spravilo lesa in druga dela

Delo v gozdu je v vseh fazah pridobivanja lesa nevarno. Tveganja izvirajo iz težavnosti delovnega okolja, ki ga predstavlja pogosto težko prehoden, strm, skalovit teren z vsemi vplivi trenutnih vremenskih razmer in vplivi žive narave, ampak tudi zaradi lesa samega. Pridobivanje lesa namreč večinoma pomeni iz rastočega drevja pridobiti sortimente okroglega lesa. Pri poseku drevesa se  sprostijo velike sile potencialne in kinetične energije. Gozdnemu delavcu mora biti samoumevno, da sam zmanjša tveganja povezana s tehniko dela, pravilnim rokovanjem in izbiro ustreznega orodja ter oceno potencialnih nevarnosti na najnižjo možno raven. Varno delo pomeni tudi preudarno ravnanje, saj z najemom profesionalne storitve sečnje in spravila lastnik gozda doseže dva cilja:čim manjše tveganje in kar največjo gospodarnost dela. Vsako približevanje in zadrževanje obiskovalcev gozda na območju sečišča in na gozdnih vlakah, kjer poteka spravilo lesa, je zaradi naštetih posebnosti gozdne proizvodnje smrtno nevarno. Bodite pozorni in ko zaslišite hrup gozdarskih strojev, ostanite na varni razdalji!

Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči. Dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe  (izvajalci), ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti. Če po izvedeni sečnji lastnik gozda oziroma izvajalec sečnje ne uredi sečišča v skladu z zakonom in predpisom, ki ureja izvajanje sečnje, mu lahko ZGS z odločbo določi dela, potrebna za zagotovitev urejenosti sečišča.

Delovišča v gozdu, kjer se izvajajo gozdna dela (sečnja, spravilo in prevoz) lesa morajo biti praviloma označena z opozorilno tablo za delo v gozdu.

Ne uničujte rastja

V gozdu rastejo številni gozdni sadeži ali gozdni plodovi, s katerimi se hranijo živali in ljudje. Pod določenimi pogoji jih lahko nabirajo tako lastniki kot nelastniki gozdov. Med gozdne plodove štejemo kostanj, borovnice in robidnice, pa tudi brusnice, robidnice, gozdne jagode in drugo. V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti. V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala katera koli rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev vrste, količine, načina, kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.

Gozdne sadeže nabiramo tako, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili. Pri nabiranju se običajno gibljemo izven poti, zato moramo biti še bolj pozorni na klope in hoji posvetiti posebno pozornost, da se ne poškodujemo. Pravilnik o varstvu gozdov določa, koliko plodov lahko v gozdu naberemo. Omejitev določa, da posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere:

• največ 2 kg gob,
• največ 2 kg kostanja,
• največ 2 kg borovnic,
• največ 2 kg malin,
• največ 2 kg robidnic
• največ 2 kg gozdnih jagod,
• največ 2 kg brusnic,
• največ 2 kg mahov,
• največ 1 kg čemaža.

Za vse druge zelnate rastline velja, da se jih sme nabrati največ 1 kg. Za vse druge plodove velja, da jih lahko naberemo največ 2 kg. Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati.

Prevoz in prodaja okrasnih dreves sta dovoljena, če je okrasno drevo opremljeno s plombo, iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plombe izdaja Zavod za gozdove Slovenije. Nabiranje gozdnih sadežev spada v seznam del, ki se pod določenimi pogoji lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo (ODD). Na ta način torej posameznik (fizična oseba) lahko povsem legalno nabira gozdne sadeže in zelišča ter jih prodaja. Pred začetkom opravljanja dela mora fizična oseba ODD ustrezno priglasiti. To opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, priglasitev pa sicer določa Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu. Na ta način se vpiše v poseben seznam posameznikov, ki opravljajo ODD, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in je javno dostopen. Kupiti pa mora tudi vrednotnice.

Kdor nabira gobe, mora spoštovati naslednja pravila:

1. goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto,
2. prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje,
3. gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,
4. gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.

Povezava: Kako do okrasnih drevesc?

Uporabljajte pešpoti in ne hodite po brezpotjih

Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove. Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:

• gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem Zakonu;
• dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;
• dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

V gozd ne hodimo v močnem vetru. Veter lahko z dreves lomi veje ali pa celo podira drevesa. Padajoča veja nas lahko močno poškoduje ali celo ubije, če pa na nas pade drevo pa so po vsej verjetnosti poškodbe usodne. Ravno tako se v gozd ne odpravimo, kadar nastaja žled ali pa pada moker sneg. Moker sneg in žled močno obremenita drevesa, ki lahko pod težo popustijo. Lomijo se veje in podirajo drevesa.

Smeti in odpadki ne sodijo v gozd

Največji problem na področju smeti in odpadkov v gozdu so nelegalna odlagališča, ki jih je več kot polovica v grmiščih ter redkem in strnjenem gozdu. Kljub temu, da je težko ali skoraj nemogoče natančno opredeliti, koliko je v Republiki Sloveniji divjih odlagališč, strokovnjaki na podlagi znanih okoliščin in dejstev sklepajo, da jih je nekje med 30.000 in 40.000.

Vsakdo izmed nas lahko prispeva k zmanjševanju števila divjih odlagališč. Nezakonito odlaganje odpadkov je prepovedano (gre za prekršek ali celo kaznivo dejanje) in ima negativne ekološke, zdravstvene, ekonomske in socialne posledice za celotno družbo. Velik problem tega področja je neodkritost storilcev. Zaradi tega je pomembno, da obiskovalci gozdov aktivno opazujejo okolico in svoja opažanja v primeru nepravilnosti sporočijo pristojnim organom.

Gozdne živali potrebujejo mir

Divjad je prepovedano vznemirjati v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezovati v neugodnih vremenskih razmerah (poplave, hud mraz, zmrzal, visok sneg). Izjeme lahko dovoli minister zaradi znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in podobnih potreb.

Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.

Poleti z napravami za letenje niso dovoljeni izven za ta namen odrejenih območij, ki jih določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave in ministrom, pristojnim za promet.

Prepovedano je dotikanje, prenašanje ali prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi, razen v primerih, ko se jih lahko s prenosom na bližnje varno mesto v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem. Najditelj je dolžan čimprej prijaviti upravljavcu vsak primer najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda.

Spoštujte živa bitja

V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.

Naravna sestava drevesnih vrst se ohranja in vzpostavlja zlasti:

1. z naravnim pomlajevanjem avtohtonih drevesnih vrst, kjer je to mogoče;
2. pri obnovi s sajenjem ali setvijo z izbiro drevesnih vrst, ki ustrezajo rastiščnim razmeram;
3. z nego v mlajših razvojnih fazah sestojev, pri kateri se:
   • ohranja in vzpostavlja naravna in če je mogoče tudi pestra zmes drevesnih vrst,
   • odstranjujejo tujerodne vrste, ki ogrožajo oziroma bi lahko ogrozile naravno sestavo drevesnih vrst.

Naseljevanje oziroma vnos tujerodnih drevesnih vrst v gozdni ekosistem je načeloma prepovedano in izjemoma dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdni reprodukcijski material in gozdnogospodarske načrte.

Kurjenje v gozdu

V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove. Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.

Kurjenje je v gozdu dovoljeno na urejenih kuriščih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kurišče je obdano z negorljivim materialom;
• območje od zunanjega roba kurišča v razdalji vsaj en meter je očiščeno vseh gorljivih snovi;
• najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 20 m;
• naklon terena, na katerem je urejeno kurišče, ne presega deset odstotkov;
• premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča ni večji od dveh metrov;
• ne glede na določilo prejšnje alineje, je premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča lahko večji od dveh metrov, a ne več kot pet metrov, če je zadnji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 50 metrov;
• kuri se lahko le posušen les, oglje in podobna kuriva.

V času kurjenja na urejenem kurišču mora izvajalec kurjenja zagotoviti:

• da je kurišče ves čas kurjenja nadzorovano s strani polnoletne osebe;
• da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.

Postavljanje urejenih kurišč ni dovoljeno; v območjih gozdnih rezervatov, v varovalnih gozdovih ter v gozdovih s prvo stopnjo podarjenosti funkcij: varovanja gozdnih zemljišč, funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti, zaščitne funkcije, poučne funkcije, raziskovalne funkcije, funkcije varovanja naravnih vrednot in funkcije varovanja kulturne dediščine.

Kurjenje je v gozdu zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, dovoljeno, se ne šteje za kurjenje na urejenem kurišču in je dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• območje kurjenja je območje na katerem se odvija gorenje naravnih materialov, ki jih kurimo z namenom zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove;
• območje kurjenja mora biti v razdalji vsaj 1 m od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;
• najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, vsaj 10 m;
• naklon terena območja, na katerem se kuri, ne presega 10 odstotkov;
• premer območja, na katerem se kuri, ne sme biti po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča večji od 5 m;
• ne glede na določilo prejšnje alineje je premer območja lahko večji, a ne več kot 10 m, če je najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, več kot 50 m.

V času kurjenja zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, mora izvajalec kurjenja zagotoviti:

• da je kurjenje ves čas nadzorovano s strani polnoletne osebe;
• da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.

Pri kurjenju v gozdu se upošteva vsa dodatna določila, ki jih določajo predpisi, ki se nanašajo na varstvo pred požarom v naravnem okolju.

Voda je dragocena

Gozd in gozdarstvo imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti vodnih virov in količine vode v krajini. Na optimalno delovanje gozda kot posrednika med padavinami in končnim porabnikom vode odločilno vpliva stanje gozda, kot so stopnja gozdnatosti, zmes različnih drevesnih vrst, vertikalna in horizontalna struktura gozda, ohranjenost gozdov in način gospodarjenja z gozdnimi sestoji.

Gozd mehansko in biološko čisti vodo, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, uravnava vodni režim z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode s površja, upočasni taljenje snega zaradi gozdne vegetacije ter ohranja vodo v gozdnih tleh in rastlinah. S tem gozd pripeva k ugodnejši porazdelitvi količine odtekajočih voda. Ob visokih vodah so odtoki manjši in naredijo manj škode, v sušnem obdobju pa gozd zagotavlja počasnejše in enakomernejše odtekanje vode. Če gozda ne bi bilo, bi bilo precej več poplav, plazov, zemeljskih usadov in hudourniških pojavov.

Obiskovanje gozdnih rezervatov in pragozdnih ostankov

Obiskovanje gozdnih rezervatov in pragozdnih ostankov ni dovoljeno, razen kjer je izrecno urejeno drugače. Gozdni rezervati, pragozdni ostanki in ostali gozdovi s posebnim namenom so izjemni primeri gozdov, v katerih še vedno nemoteno potekajo naravni procesi. Zaradi varovanja teh procesov je nujno spoštovanje prepovedi in omejitev gibanja v teh gozdovih. Obiskovanje je dovoljeno po označenih planinskih in učnih poteh.

Slovenski pragozdni ostanki in ostali prvobitni, starodavni in drugi posebni gozdovi so bili v Sloveniji ohranjeni zaradi posebni skrbi preteklih in sedanjih generacij gozdarjev, ki z načinom gospodarjenja z gozdovi izstopamo v evropskem in svetovnem merilu. Izločanje teh posebnih gozdov iz gospodarjenja je ena od ključnih posebnosti slovenskega gozdarstva, katere posledica je ohranitev kar 170 gozdnih rezervatov s skupno površino 9.508 ha. Med temi rezervati je 14 ohranjenih pragozdnih ostankov, ki služijo kot učilnica za preverjanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.

Gozdni rezervati varujejo pragozdne ostanke in druge gozdove s posebnim namenom, v skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13 in 39/15). Ti gozdovi so zavarovani zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja in so kot taki izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Uredba razlikuje med gozdnimi rezervati s strogim in blažjim varstvenim režimom. V vseh gozdnih rezervatih so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti. V rezervatih z blažjim režimom se dovoljuje obiskovanje po gozdnih učnih poteh oziroma uporabo javnih poti (označene planinske poti, gozdne ceste), ki vodijo skozi rezervat. Vsako drugačno obiskovanje gozdnih rezervatov je dovoljeno le s privoljenjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ob pridobljenih mnenjih Zavoda za gozdove Slovenije ter Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

Pomagajte nam ohraniti naravno dediščino teh gozdov. Nekateri od teh so bili zaradi svoje ohranjenosti in vrednosti prepoznani tudi kot svetovna naravna dediščina, pod okriljem UNESCA. Obiskovanje teh gozdov lahko močno ogrozi delovanje naravnih procesov v njih. Zavod za gozdove se trudi, da zagotovi možnosti za doživljanje teh izjemnih gozdov z pripravo informacijskih tabel, info centrov, ter oblikovanjem in vzdrževanjem poti, po katerih te gozdove lahko obiščemo oziroma se jim približamo. Bodimo odgovorni in obiskujmo rezervate le po označenih poteh, ter se v gozdu vedimo primerno, tako da kar najmanj vznemirjamo vse ostali vrste, ki imajo v teh gozdovih svoj dom.

Kako do okrasnih drevesc?

Vsak december v prazničnih dnevih se v slovenske domove iz gozdov in drevesnic preselijo številne smrečice oz. okrasna drevesca. Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v decembru med prevozom in med prodajo označena z nalepko ustrezne barve, na kateri je letnica tekočega leta. Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na gozdu in naravi prijazen način. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena na plantažah okrasnih drevesc v Sloveniji. Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda ZGS.

Večinoma se okrasne smrečice pridobiva na zaraščajočih se kmetijskih površinah, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja zelo povečale. K temu je veliko prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije. Gozdarji bomo v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

Da bomo čim dalj uživali v zelenem okrasju domačih drevesc, jih postavimo v stojala, ki jih lahko napolnimo z vodo. Ko bodo odslužila svojemu namenu, jih razrežemo in odložimo v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skurimo v pečeh. Idealno ekološko rešitev predstavlja v Sloveniji pridelano drevesce z neokrnjeno koreninsko grudo, posajeno v lonec, ki ga po uporabi posadimo v primerno okolje. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče.

Gozd in zimski športi

Alpski, nordijski in turni smučarji, deskarji in ostali obiskovalci gozdnega prostora po celem svetu doživljajo čar gibanja v zasneženem naravnem okolju. To je tudi življenjski prostor rastlin in živali, ki se za preživetje borijo na občutljivih območjih in v zahtevnih naravnih pogojih. Rastlinski in živalski svet oz. gorski gozdni ekosistemi varujejo tudi nižje ležeča območja in človeka samega. Zato v duhu kampanje »Skrbno z gozdom« velja poziv vsem zimskim športnikom ter obiskovalcem narave in gozda, naj se s primernim obnašanjem in ravnanjem vključijo v trajnostno gospodarjenje z gozdom in naravnimi viri. Tako se aktivno vključite v prizadevanja za ohranjanje občutljive gozdne krajine, da bodo lahko te in prihodnje generacije še naprej uživale v smučanju in deskanju. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano se pridružuje pozivom Mednarodne smučarska zveza (FIS), ki poziva alpske in nordijske smučarje, deskarje ter ostale obiskovalce gozdnega prostora v zimskem času, naj upoštevajo naslednja okoljska pravila:

1. Informirajte se o izbranem smučišču. Podpirajte in obiskujete smučarske centre, kjer skrbijo za okolje.
2. Izberite okolju prijazen, javni prevoz kot sta avtobus ali vlak.
3. Če ste se odločili za prevoz z osebnim avtomobilom, poskrbite da bo polno zaseden.
4. Ko ste na dopustu v smučarskem centru pustite vaše osebno vozilo na parkirišču in za prevoze uporabljajte smučarski avtobus.
5. Smučajte, deskajte in tecite na smučeh le, če je na smučišču in tekaških progah dovolj snega.
6. Držite se označenih smučarskih prog in tekaških poti.
7. Upoštevajte označbe in navodila, ter zaprtja prog.
8. Ne smučajte v zunaj smučarskih prog, še posebej ne, v predelih poraščenih z gozdom.
9. Ne smučajte se v zavarovanih območjih. Varujte gozd ter divje živali in rastline.
10. Svoje odpadke vzemite s seboj in jih odložite na predpisanem mestu.