Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Gozdnogojitveni načrti

Kaj je gozdnogojitveni načrt?

GOZDNOGOJITVENI NAČRT je izvedbeni načrt splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, ki določa gozdnogojitvene cilje, smernice in ukrepe za nadaljnje gospodarjenje z gozdom. Določa gojitvena in varstvena dela, kar je osnova za morebitno (so)financiranje vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS. Načrt je podlaga za izbiro možnega drevja za posek.

Izdelava gozdnogojitvenih načrtov

Načeli sonaravnost in trajnost v usmerjanju razvoja gozda vodita gozdarsko stroko že pol stoletja in to tradicijo ohranjamo. Posebnost slovenskega gozdarstva je v malopovršinskem obravnavanju gozda, kjer smo pozorni do podrobnosti v gozdnih ekosistemih in do zunanjih vplivov in interesov, ki krojijo razvoj gozda. Ne glede na lastništvo so vsi gozdovi obravnavani z enako pozornostjo. Z gozdnogospodarskim načrtovanjem se proces načrtovanja ne zaključi. Strateške odločitve o usmerjanju razvoja gozdov v gozdnogospodarskem načrtu so podlaga izvedbenemu, gozdnogojitvenemu načrtovanju, s katerim načrtujemo neposredne aktivnosti v konkretnem gozdu - življenjski skupnosti.

Gozdnogojitveno načrtovanje

je povezava med gozdnogospodarskim načrtovanjem in izvajanjem del v gozdovih. Letno posodobimo ali obnovimo do desetine gozdnogojitvenih načrtov v Sloveniji, to je okvirno za 100 tisoč hektarov gozdov. Ti načrti so podlaga za vse aktivnosti, ki jih izvajamo v gozdu za usmerjanje razvoja gozda.

Obnovi gozda je namenjena še posebna skrb, saj se z njo zasnuje desetletja in stoletja trajajoča življenjska pot drevesa, skupnosti. Slovensko gozdarstvo izstopa po ohranjenosti vrstne sestave gozdov. Napake, storjene v tem razvojnem obdobju, so lahko dolgotrajno nepopravljive, zato temu procesu posvečamo posebno pozornost. Kar 95 % gozdov obnavljamo z naravnim pomlajevanjem, kar je porok ekološke stabilnosti gozda.