Nega gozda

Nega gozda: danes za jutri, za naravo in ljudi

Zakaj negujemo gozd?

Z nego usmerjamo razvoj gozda v smeri, ki zagotavlja optimalno izpolnjevanje vseh funkcij gozda v danih razmerah.
Z ukrepi nege pospešujemo ugodne dejavnike v razvoju gozda in zaviramo neugodne, pri čemer izkoriščamo čim vec naravne samodejnosti in posnemamo naravo v njenih zakonitostih, procesih in mehanizmih.
Z nego krepimo stabilnost in odpornost gozda, večamo kakovost lesne mase in vrednost gozda, ohranjamo njegovo pestrost ter krepimo vse vloge gozda, ki jih v določenem okolju ima.

Sodobna nega gozda

Izrazite podnebne in družbene spremembe imajo pomemben vpliv na načrtovanje in izvajanje nege gozda. Poleg vzgoje najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov stopa v ospredje nega gozda, s katero krepimo stabilnost in odpornost gozda na negativne posledice podnebnih sprememb ter istočasno ohranjamo njegovo biotsko pestrost. Sodobna nega gozda tako upošteva klasična načela nege, usmerja pa se na manjše število izbrancev, prepušca del sestoja naravni samodejnosti in se tesno prilagaja razmeram v gozdnem sestoju ter ciljem gospodarjenja z gozdovi v podnebno nestabilnem okolju.

Spodbude za lastnike gozdov

Izvedbo ukrepov nege gozda moramo prilagoditi naravnim danostim, stanju gozdov in potrebam lastnikov gozdov. Zaradi pomena nege gozda in zaradi vrste splošnih koristi, ki jih nudijo gozdovi, država podpira ustrezno gospodarjenje z gozdovi z zagotavljanjem brezplačnega strokovnega servisa lastnikom gozdov preko javne gozdarske službe in s sofinanciranjem vlaganj v gozdove.

Nega mladja

Mladje predstavlja prvo zasnovo bodočega sestoja, ko se razvijejo posamezna drevesca v zeliščnem in delno grmovnem sloju (od vznika do 1,5 m višine). Z nego mladja želimo vzgojiti čvrsto gošco določene zmesi drevesnih vrst, zgrajeno iz številnih kakovostnih, kar najbolj obetajočih drevesc v zgornjem sloju. Mladje lahko negujemo posredno, po naravni poti, s pomocjo zastora odraslega gozda. Neposredno izvajanje ukrepov nege je nujno povsod, kjer mladje nima zaščite matičnega drevja in obsega:

čiščenje - iz mladja odstranimo mocno razrašcena drevesca, silake, predrastke in košata drevesca, ki ovirajo razvoj želenih mladic drevja in bolna drevesca,
ovijalke ter grmovne vrste,
rahljanje pregostih skupin mladja,
uravnavanje drevesne zmesi z odstranitvijo mladic neželenih vrst,
obžetev trav in zelišc okoli mladih drevesc,
dopolnjevanje mladja z dosaditvijo,
zašcita mladja pred škodljivimi vplivi.

Izvajamo samo tiste ukrepe, ki so nujni in dajejo največje učinke. Z izjemo obžetve izvajamo nego mladja na začetku ali ob koncu vegetacijske dobe.

Pri sodobni negi mladja čišcenje omejimo le na močno motece predrastke, zelišca, grmovnice in ovijalke, ki omejujejo rast drevesc, ki jih želimo obdržati v sestoju (npr. svetloljubne drevesne vrste).
Rahljanja se zaradi vzdrževanja kolektivne stabilnost sestojev pri sodobni negi redko poslužujemo, razen pri zelo visokih gostotah in v posebnih primerih. Pri uravnavanju zmesi sproščamo le posamezne osebke konkurenčno manj sposobnih drevesnih vrst (npr. javor, jesen, češnja, hrast, oreh, brek, skorš).
Pred obžetvijo je pri redkem naravnemu mladju smiselno s količkom oznaciti željena drevesa in jih obžeti. Obžetev naj bo lijakasta ob drevesu in ne po celotni površini pomladka – z delom na celotni površini bi odstranili tudi samoniklo naravno mladje.

Nega gošče

V gošči se drevesca sklenejo v višini pasu. Med drevesci se začne močan konkurenčni boj za svetlobo in hranila, oblikujejo se plasti. Sestavni del konkurenčnega boja je naravnoizločanje dreves. Z nego posegamo predvsem v zgornji sloj gošce. Cilj je vzgoja vitalnega in stabilnega letvenjaka z veliko kakovostnimi osebki. Pri negi gošce si lahko pomagamo z
zastorom odraslega gozda, kar je najcenejša in hkrati celovita oblika nege. H kakovosti, stabilnosti in raznovrstnosti gošce bistveno pripomoremo z neposrednimi ukrepi:

rahljanje pregoste gošce,
čiščenje – odstranjevanje drevesc z neželenimi lastnostmi (negativna izbira),
redčenje – poiščemo drevesca s pozitivnimi lastnostmi in jim pomagamo tako, da odstranimo 2 do 3 tekmece (pozitivna izbira),
uravnavanje zmesi drevesnih vrst,
stopničasto oblikovanje robov gošce,
varstveni ukrepi (npr. zašcita pred divjadjo).

Sodobna nega gošce vključuje naslednje prilagoditve: Čiščenje v gošči izvajamo le tam, kjer so posamezni moteči predrastki, ki omejujejo rast drevesc, ki jih želimo obdržati v sestoju (npr. svetloljubne drevesne vrste).
Rahljanje zaradi pomena kolektivne stabilnost sestoja pri sodobni negi izvajamo le redko.
Redčenje omejujemo na enkratno pospeševanje manjšinskih, svetloljubnih, konkurenčno manj sposobnih vrst (npr. javor, jesen, češnja, hrast, oreh, brek, skorš) na razdalji 5-10 metrov med posameznimi osebki.
Uravnavanje zmesi: sproščamo posamezne osebke zgoraj naštetih konkurenčno manj sposobnih drevesnih vrst.

Nega letvenjaka in drogovnjaka

Letvenjak je odraščajoči gozd, visok nekaj metrov, drevesa zgornje plasti pa imajo do 10 cm premera. Razvojni fazi letvenjaka sledi faza drogovnjaka, ki predstavlja sestoj dreves z od 10 do 30 cm prsnega premera. Ukrepi nege v letvenjaku in drogovnjaku:

Glavni ukrep nege gozda v letvenjaku in drogovnjaku je izbiralno redčenje, s katerim izboljšujemo kakovost gozda, njegovo stabilnost in zdravstveno stanje. Zdrava in kakovostna izbrana drevesa (izbrance) pospešujemo tako, da odstranimo drevesa, ki jih najbolj ovirajo pri razvoju (konkurente). V večini primerov odstranimo eno ali dve
konkurenčni drevesi.
V letvenjaku lahko z izločanjem določene drevesne vrste še vedno uravnavamo zmes drevesnih vrst.
Najvrednejša drevesa, ki se slabo čistijo vej, lahko obvejimo.
Slabo konkurenčnih dreves v spodnjih plasteh sestoja ne odstranjujemo, saj ščitijo izbrana drevesa in gozdna tla, pripomorejo pa tudi k mehanski stabilnosti sestoja.

Sodobni načini nege letvenjaka in drogovnjaka so usmerjeni na manjše število izbrancev, ki jih imenujemo ciljna drevesa.
Končno število ciljnih dreves je odvisno od drevesne vrste in se giblje med 80 in 250 drevesi na hektar.
Pri izbiri velja načelo, da imata vitalnost in stabilnost prednost pred kakovostjo, ta pa pred razdaljo med drevesi. V vmesnih prostorih med ciljnimi drevesi ne ukrepamo in redčenje prepustimo naravnem razvoju. Ciljnim drevesom odstranjujemo konkurente (1 do 3 na drevo) z namenom razvoja velike in somerne krošnje, dobrega priraščanja v debelino in krepitve stabilnosti.

Primer redcenja bukve. V fazi letvenjaka gojimo gost sestoj, da se debla čisitjo vej. Ko drevesa dosežejo 10 m čistega debla (brez vej), zacnemo z redcenji, da drevesa razvijejo močne krošnje. Ta drevesa hitreje prirašcajo, s tem pa zmanjšamo verjetnost pojava rdečega srca.
Pravilo 30/60/90: na 30 % drevesne višine se nahaja 60 % volumna in 90 % vrednosti drevesa.

Nega odraslega gozda

O debeljaku govorimo, ko drevje preraste povprečni prsni premer 30 cm. To je najdaljše obdobje v življenju gozda. Ukrepi, ki jih izvajamo v odraslem gozdu:

z izbiralnimi redcenji še oblikujemo končno podoboodraslega gozda in hkrati pridobivamo pomemben dohodek za lastnika gozda. Izbiralna redčenja z naraščajočo starostjo ponavljamo vse bolj poredko,
svetlitvena redčenja nadomestijo prejšnja izbiralna - vzačetni fazi odstranjujemo manj kakovostna ali poškodovana drevesa, s tem sproščamo krošnje izbrancem in povečujemo njihov vrednostni prirastek ter postopno oblikujemo semenska drevesa,
nega polnilnega sloja – z odstranjevanjem bujno razvitih dreves iz polnilnega sloja zaustavimo odmiranje spodnjega dela krošenj odraslih dreves. Polnilnega sloja ne odstranimo popolnoma, zaradi ugodnega vpliva na mikroklimo, varovanja pomladka in preprečevanja zapleveljenja,
obvejevanje je smiselno le še pri mlajših drevesih, ki se slabo čistijo vej,
uvajanje sestoja v obnovo začnemo s postopnimi sečnjami, ki omogočajo nasemenitev in vznik mlademu gozdu ter z ukrepi priprave sestoja in tal na naravno obnovo.

S posredno nego mladja po naravni poti, s pomočjo odraslega gozda, z zastorom krošenj varujemo mladje pred nezaželenimi zunanjimi vplivi okolja (sneg, toča, veter, pripeka, suša ...) in uravnavamo razmerje med deležem senčnih in svetloljubnih drevesnih vrst v nastajajocem sestoju.