Vlaganja v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije

Financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove iz proračuna Republike Slovenije

Do vlaganj v gozdove so v predpisanem deležu upravičeni lastniki gozdov, ki izvajajo dela, ki so tudi javnem interesu in so skladna z gozdnogospodarskimi načrti oziroma z načrti sanacije v ujmah poškodovanih gozdov. Za postopke in merila vlaganj v gozdove veljajo pravila, ki so določena v Pravilniku o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, Ur. list št. 71/04 in nasl. (dalje: Pravilnik). Upravičenci do so-financiranja so lastniki gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov.

Namen vlaganja v gozdove iz sredstev proračuna?

Gospodarjenje z gozdom je pravica in obveznost lastnikov gozdov. Zaradi splošnih koristi gozdov za gospodarstvo, okolje in fizično ter kulturno raven življenja vseh prebivalcev države, je država zainteresirana za usmerjanje gospodarjenja z gozdovi, za njihov razvoj in varovanje. Ta interes uveljavlja država z delovanjem javne gozdarske službe in s  proračunskimi sredstvi za vlaganja v gozdove. Od leta 2017 naprej so poleg sredstev integralnega proračuna namenjenih vlaganjem v gozdove, na razpolago tudi sredstva t.i. gozdnega sklada, ki so namenjena izključno (so)financiranju ukrepov, ki se izvajajo za izboljšanje oziroma ohranjanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov v gozdovih na območjih Natura 2000.

Država iz sredstev proračuna, namenjenih vlaganjem v gozdove, lastnikom gozdov financira ali sofinancira stroške, ki nastanejo pri izvajanju gojitvenih in varstvenih del ter  del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali. Iz proračuna RS se sofinancira vzdrževanje gozdnih cest. Do teh sredstev so upravičene občine. Iz proračunskih sredstev so sofinancirana tudi vlaganja za izboljšanje pogojev pridobivanja in trženja proizvodov ter dejavnosti združenj lastnikov gozdov.

Kateri predpisi in načrti so podlaga za pridobitev proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove?

Ker gre za izplačevanje proračunskih sredstev, je potreben zelo natančen sistem od načrtovanja, preko izvedbe, izračuna do izplačila sredstev. Najprej mora biti vse utemeljeno v zakonskih aktih. Vlaganje v gozdove iz sredstev proračuna določa Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl.) podrobneje pa Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove (71/04 in nasl. (dalje: Pravilnik).

Financiranje in sofinanciranje gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali

Poleg zakonskih in podzakonskih določil je potrebno, da so gojitvena, varstvena, biomelirorativna dela in dela za sanacijo gozdov, ki jih bo opravljal lastnik gozda in zanje prejel proračunska sredstva, zajeta v gozdnogojitvenem načrtu. To je podroben načrt za izvedbo del v gozdu, ki izhaja iz višjih ravni gozdnogospodarskih načrtov (območnih načrtov in načrtov gozdnogospodarskih enot) oziroma načrtov sanacije v ujmah poškodovanih gozdov. Vse načrte izdeluje Zavod za gozdove Slovenije, sprejema pa jih vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati pri pripravi gozdnogojitvenih načrtov. Na podlagi gozdnogojitvenih načrtov Zavod za gozdove Slovenije vsako leto (na začetku leta) izdela program vlaganj v gozdove, ki je pogoj za financiranje in sofinanciranje izvajanja del v gozdovih.

Kdo lahko pridobi proračunska sredstva za so-financiranje del v gozdovih?

Lastniki zasebnih gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov lahko pridobijo proračunska sredstva za večino s Pravilnikom določenih (so)financiranih del oz. aktivnosti.
Upravljavci gozdov v lasti Republike Slovenije in občine lahko pridobijo proračunska sredstva le za nekatera (so)financirana dela oz. aktivnosti.

Kdo lahko opravlja dela v gozdu?

Dela v gozdu lahko opravlja lastnik gozda sam, pomagajo pa mu lahko njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči. Dela lahko opravijo tudi člani strojnih krožkov ter za delo v gozdu registrirane fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Seveda jih mora v tem primeru lastnik plačati.

Kako pridobiti proračunska sredstva za potrebna dela?

Revirni gozdar na krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije praviloma ob koncu leta za naslednje leto vsebinsko in prostorsko določi potrebna dela za letni program vlaganj v gozdove, na podlagi katerega potem izdaja odločbe. Lastnik gozda lahko sodeluje pri  izdelavi letnega programa vlaganj v gozdove, tako da pravočasno sporoči svoje predloge revirnemu gozdarju, ki jih glede na  oceno potrebnosti vključi v Program vlaganj v gozdove. Razpoložljiva proračunska sredstva  praviloma ne zadoščajo za sofinanciranje celotnega Programa vlaganj v gozdove gozdnogojitvenih in varstvenih aktivnosti. V okviru finančnih možnosti uvrščamo po kriteriju nujnosti izvedbe del potrebna gojitvena in varstvena dela v Letni program izvedbe del, ki jih bo možno v tekočem letu sofinancirati iz razpoložljivih sredstev proračuna R Slovenije. Če bodo dela, ki so  v tekočem letu vključena v Letni plan opravljena v predpisanem roku in kakovostno, bo lastnik pridobil proračunska sredstva. Brez izdane odločbe, s katero je določena izvedba potrebnih del v gozdu, se lastniku gozda stroški dela ne so-financirajo. Odločbo izda lastniku gozda Zavod za gozdove Slovenije. Odločba določa vrsto in obseg dela ter način oziroma kakovost dela in rok izvedbe.

Ko so z odločbo določena dela opravljena, mora o tem lastnik čim prej obvestiti revirnega gozdarja. Revirni gozdar izvedena dela pregleda, in če so opravljena v skladu z odločbo, tudi prevzame ter obračuna proračunska sredstva, ki pripadajo lastniku za izvedeno delo. Centralna enota Zavoda za gozdove Slovenije zbere podatke o obračunanih sredstvih ter izstavi zahtevek za finančna sredstva Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ko Zavod za gozdove Slovenije od Ministrstva za finance prejme sredstva, jih najkasneje v treh dneh nakaže upravičencem.

Potrebne sadike ter varstveni material, ki jih lastnik gozda potrebuje za izvedbo z odločbo Zavoda določenih mu del, skladno s Pravilnikom priskrbi Zavod za gozdove iz sredstev proračuna RS. Tudi na ta način prejet material se šteje za prejeta proračunska sredstva v vrednosti prejetega materiala, zato mora lastnik mora s podpisom potrditi prevzem materiala.

Katera dela so sofinancirana iz sredstev proračuna?

Zakon o gozdovih okvirno določa, da se v proračunu Republike Slovenije zagotavljajo sredstva za opravljanje določenih del, bolj podrobno pa ta dela določa Pravilnik.

Financiranje (celotno kritje stroškov)
V zasebnih gozdovih je financirana izvedba načrtovanih del v varovalnih gozdovih in v gozdovih v ožjem delu hudourniških območij. Financirani so tudi vsi potrebni materiali za izvedbo gozdnogojitvenih in varstvenih del ter sadike oziroma seme za obnovo gozda s sajenjem oziroma setvijo. V vseh gozdovih (ne glede na lastništvo) se financira nabava, polaganje in izdelava kontrolnih in lovnih nastav ter pasti za podlubnike ter izvedba protipožarnih ukrepov v požarno ogroženih gozdovih. Financirane so sadike za sanacijo gozdov ter potreben varstveni material za financirana dela.

Sofinanciranje (delno kritje stroškov)
V zasebnih gozdovih se sofinancirajo gojitvena in varstvena dela ter dela za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali ter sanacija gozda, kadar povzročitelj poškodovanosti ni znan (na primer imisije škodljivih plinov v ozračju). V vseh gozdovih država sofinancira obnovo gozdov na pogoriščih, po naravnih ujmah (na primer vetrolom, snegolom, žledolom), po poškodbah zaradi bolezni in živali (npr. podlubniki)  ter gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje gozdnih cest in vlak ter pripravo gozdnih vlak, ki so nujno potrebne za izvedbo obnove poškodovanega gozda.

Kaj vpliva na višino proračunskih sredstev, do katerih je upravičen lastnik gozda za izvedbo del?

Pravilnik določa vrednost financiranja oz. sofinanciranja. Na višino proračunskih sredstev, do katerih je upravičen lastnik gozda, vplivajo: vrsta in namen izvedenega dela oz. aktivnosti, obseg izvedene aktivnosti in poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozda, kjer se aktivnost izvaja. Pravilnik določa vrednost posameznega dela oz. aktivnosti na enoto mere oz. normativ in priznano vrednost delovnega dne. Poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozda vpliva na odstotek sofinanciranja vrednosti del (±10%). Odstotek sofinanciranja po aktivnostih določa Pravilnik. Funkcije so opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih, ki so lastnikom dostopni v vpogled na sedežih Krajevnih enot Zavoda za gozdove Slovenije.

V primeru, da se dela izvajajo z namenom izboljšanja oziroma ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov v gozdovih na območjih Natura 2000 pa se ta sofinancirajo v višjem deležu in sicer po enotni stopnji sofinanciranja, ki znaša 95 %.

 

 

Obdavčitev sredstev za vlaganja v gozdove

Za nekatera sredstva za vlaganja v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije, ki jih pogovorno imenujemo tudi subvencije v gozdarstvu, se plačuje dohodnina.

Sredstva za vlaganja v gozdove za negovalna in varstvena dela v zasebnih gozdovih, razen del, ki se izvajajo z namenom izboljšanja oziroma ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov v gozdovih na območjih Natura 2000, se štejejo za dohodek iz osnovne kmetijske ter osnovne gozdarske dejavnosti in so obdavčljiva. Medtem ko se za druga financirana in sofinancirana dela v gozdu, kot so obnova gozdov,  sanacija gozdov,  protipožarno varstvo gozdov ter vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali dohodnine ne plača.

Davčna osnova od obdavčljivih sredstev za vlaganja v gozdove se ugotavlja na podlagi dejanskih dohodkov in je enaka vsoti vrednosti prejetih izplačanih sredstev za izvedeno in obračunano delo in vrednosti prejetih materialov. Materiale za varstvo lastniki gozdov dobijo od Zavoda za gozdove Slovenije brezplačno.

Če se davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se negovalna in varstvena dela v zasebnih gozdovih ne štejejo za obdavčljiv dohodek.

V skladu z Zakonom o davčnem postopku bo Zavod za gozdove Slovenije kot izplačevalec sredstev za vlaganja v gozdove ob nakazilu izračunal in odtegnil predhodno akontacijo dohodnine, ki znaša za rezidente in nerezidente v primeru dohodka, večjega od 200 evrov, 10 % od davčne osnove. V kolikor bo posamezen dohodek enak ali manjši od 200 evrov, pa akontacija dohodnine od davčne osnove ne bo odtegnjena.