Slovarček

Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta.

Po zakonu niso gozd posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov, neavtohtoni obrečni in protivetrni pasovi drevja, drevoredi, parki, plantaže gozdnega drevja, obore za rejo divjadi, pašniki, porasli z gozdnim drevjem, če se za pašo uporabljajo, ne glede, kako so vpisani v kataster.

Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.

Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).

Biološko ravnotežje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.

Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, biotopska ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija - varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko - zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.

Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biološkega ravnotežja.

Izbira dreves za možni posek je gojitveno - negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.

Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.

Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.

Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice) in drugi objekti v gozdovih, namenjeni predvsem gospodarjenju z gozdovi.

Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.

Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.

Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.

Poseg v gozd oziroma v gozdni prostor sta poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov ter izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.

Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.

Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.

Varstvena dela so dela, ki se opravljajo zato, da se preprečijo ali omejijo motnje pri delovanju gozda, in sicer: - z gozdnogojitvenim načrtom določena varstvena dela; - preventivna varstvena dela: preprečevalni in preprečevalno-zatiralni ukrepi, kot so polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno ter ukrepi za preprečevanje požarov: opazovalna služba, izdelava protipožarnih presek in zidov in podobno; - sanitarne sečnje: sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja.

Prevodi

Slovenski izraz	Angleški izraz	Razlaga pojma
Cepanice	Log wood	razcepljen les dolžine praviloma 500 ali več mm
Deblovina	Stemwood	del drevesnega debla ali celo drevo z odstranjenimi vejami
Drva	firewood	les, ki je razsekan in razžagan z namenom energetske izrabe v napravah kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oz. stanovanj
Bioenergija	Bioenergy	energija iz biogoriv
Gostota nasutja	Bulk density	masa deleža trdnega goriva deljena s prostornino zalogovnika, ki ga ta delež napolni pri določenih pogojih
Gozdni sekanci	Forest chips	les neposredno iz gozdov v obliki lesnih sekancev
Krajnik	Slab	podolgovat kos lesa, z ali brez skorje, ki nastane pri razžagovanju okroglega lesa in kjer ena stran deloma ali popolnoma obdrži prvotno krožno obliko debla
Očelki	Cross-cut ends	kratki koščki lesa, ki nastanejo pri prečnem obžagovanju koncev okroglega ali žaganega lesa s skorjo ali brez nje
Odslužen les	Used wood	lesne snovi ali predmeti, ki smo jih že uporabili in so odslužile svojemu namenu
Oglje	Char	delno aglomerirana ali neaglomerirana trdna ogljikova snov proizvedena s pirolizo trdnih biogoriv
Osnovna gostota	Basic density	razmerje med maso pri suhi osnovi in telesnino pri sveži osnovi
Panj (Štor)	Stump	del drevesnega debla pod nivojem zaseka pri podiranju
Pepel	Ash	ostanki, ki nastanejo pri zgorevanju goriva
Polena	Chunkwood	les nasekan z ostrimi sekalnimi napravami, pri čemer ima večina delcev dolžino, ki je bistveno daljša kot pri lesnih sekancih, oblika pa je bolj robata
Polena	Smallwood	les za kurjavo nasekan z ostrimi sekalnimi ali cepilnimi napravami, pri čemer ima večina gradiva dolžino od 150 do 500 mm
Prostornina	Stacked volume	prostornina zloženega lesa, vključno s prazninami med kosi lesa
Prostornina	Volume	količina prostora, ki ga zajema predmet
Prostornina nasutja (nasuti neter)	Bulk value, loos volume	prostornina nasutja goriva, ki vključuje prazen prostor med delci
Sečni ostanki	Logging residues	ostanki lesne biomase, ki nastanejo pri sečnji lesa
Sekanci iz predelave lesa	Cutter chips	lesni sekanci, z ali brez skorje, ki nastajajo kot stranski proizvod lesno predelovalne industrije
Skorja	Bark	organsko celično tkivo, ki ga kot koncentrični sloj na zunanji strani rastne cone (kambij) tvorijo višje rastline (drevesa, grmičevje)
Sušilnično suh les	Oven dry wood	les brez vlage, pridobljen s sušenjem do stalne teže pod določenimi pogoji
Telesnina	Solid volume	prostornina posameznega delca
Trdna biogoriva	Solid biofuels	trdno gorivo proizvedeno posredno ali neposredno iz biomase
Vlaga	moisture	Voda v gorivu
Vrhač	Tree section	del drevesa (z vejami), razžagan na ustrezno dolžino, a neobdelan
Zeleni sekanci	Green chips	lesni sekanci iz svežega lesa in svežih sečnih ostankov (sečni ostanki vključujejo veje in vrhače)
Žagovina	Sawdust	fini delci, ki nastanejo pri žaganju lesa
Žamanje	Endings	podolgovati kosi lesa, ki nastanejo med robljenjem žaganega lesa in ki kažejo ostanke prvotne zaokrožene površine debla z ali brez skorje