Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Osnovne informacije

Varstvo gozdov, ki ga podrobneje ureja Pravilnik o varstvu gozdov, obsega naslednja delovna področja:

  • vzpostavljanje in vzdrževanje biotskega ravnovesja v gozdnem prostoru,

  • preprečevanje gozdnih požarov in poškodovanosti gozdov zaradi drugih škodljivih abiotskih dejavnikov,

  • preprečevanje širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in namnoženih populacij žuželk,

  • sanacijo poškodovanega gozda,

  • spremljanje in usmerjanje rabe gozdov na področju izkoriščanja nelesnih gozdnih proizvodov in paše v gozdovih.

Vzpostavljanje in ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdnem prostoru, sanacija poškodovanega gozda ter raba gozdov na področju nelesnih gozdnih proizvodov so močno prepleteni z drugimi delovnimi področji Zavoda za gozdove Slovenije, zato na področju varstva gozdov podrobneje predstavljamo varstvo gozdov pred abiotskimi in biotskimi dejavniki.

Varstvo gozdov Slovenije - Informacijsko središče za varstvo gozdov v Sloveniji.

Zdravje rastlin | Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Sanitarne sečnje

Gozdovi so vedno bolj izpostavljeni najrazličnejšim motnjam in obremenitvam. Med motnjami se povečuje delež naravnih ujm, predvsem vetrolomov, snegolomov, žledolomov in plazov. Povečanje deleža poškodb, ki so posledica naravnih ujm, gre pripisati burnejšemu dogajanju v atmosferi, ki je posledica pričujočih podnebnih sprememb. Posledica segrevanja ozračja so tudi pogostejše naravne ujme. Hkrati se z višanjem letnih temperatur spreminjajo življenjski pogoji organizmov. Škodljivi organizmi, ki do sedaj niso povzročali večjih poškodb, se zaradi zanje ugodnejših življenjskih pogojev lahko namnožijo in povzročijo obsežne poškodbe. Zaradi globalne trgovine se je povečala tudi verjetnost vdora novih škodljivih organizmov na naše ozemlje.

Eno od najpomembnejših nalog varstva gozdov je usmerjanje izvajanja sanitarnih sečenj oziroma sečenj zaradi sanitarnih vzrokov (to so sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja) po abiotskih in biotskih dejavnikih. Sanitarne sečnje od leta 1994 do leta 2023 v povprečju predstavljajo 40 % celotnega poseka. Največ sanitarne sečnje (80 %) je bilo zaradi naravnih ujm (42 %) in gozdnemu drevju škodljivih žuželk (38 %). Pri poseku zaradi žuželk je bilo99 % poseka zaradi smrekovih podlubnikov. Pri poseku zaradi naravnih ujm je bilo 45 % poseka zaradi vetra, 40 % zaradi žleda in 15 % zaradi snega. Pri poseku zaradi drugih vzrokov je bila polovica poseka zaradi bolezni gozdnega drevja. V drevesni strukturi sanitarnega poseka prevladujejo iglavci.

Nasveti lastnikom gozdov za izvajanje sanitarnih sečenj

Sanitarne sečnje ter potrebna preprečevalna in zatiralna dela za namnožitev gozdnemu drevju škodljivih organizmov določi lastniku gozda Zavod za gozdove Slovenije z odločbo. Lastnik gozda lahko potrebne sanitarne sečnje drevja  v svojem gozdu opravi tudi brez odločbe, če okuženo, z žuželkami napadeno, močno poškodovano ali podrto drevje ogroža gozd, mora pa o tem predhodno obvestiti lokalno pristojne uslužbence Zavoda za gozdove Slovenije.