Podlubniki
Varstvo gozdov pred podlubniki
Podlubniki so drobne žuželke, velike od 1 do 9 mm in v gozdovih povzročajo veliko gospodarsko škodo. V Sloveniji živi okoli 100 vrst podlubnikov. Naseljujejo večinoma iglavce (smreko, jelko, macesen, bor idr.), listavce (gaber, hrast, jesen, kostanj, bukev idr.), grmičaste rastline (bezeg, rododendron idr.), ovijalke (bršljan, srobot) in redko zelišča. Največjo škodo v slovenskih gozdovih povzročajo podlubniki na smreki, jelki in borih. Daleč največ poškodb povzročajo smrekovi podlubniki, zlasti osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus). Smrekovi podlubniki najbolj ogrožajo gozdove starejših iglavcev na prisojnih, predvsem južnih, jugozahodnih legah, na rečnih naplavinah in v nižinah.
Podlubniki se pogosto pojavljajo v gradacijah (namnožitvah). Namnožitve najpogosteje sledijo naravnim ujmam, zlasti če območja s poškodovanimi oziroma oslabljenimi iglavci niso pravočasno sanirana. Zadnja leta se v slovenskih gozdovih pojavljajo naravne ujme, katerih posledica je velika masa lesa, ki ga lastniki ne utegnejo pravočasno pospraviti iz gozdov. Ta les predstavlja dobre pogoje za razvoj podlubnikov. Leta 2014 smo tako zabeležili žled, sledilo je več močnih vetrolomov, v zadnjih letih pa se borimo z močnimi gradacijami podlubnika. Podlubniki ne zalegajo zgolj v oslabelo stoječe drevje, temveč tudi v ves posekan, neolupljen les. Zato so podlubniki lahko problematični tudi na lesnih skladiščih in žagah, kjer imajo v skladiščenem, sveže posekanem lesu idealne razmere za razmnoževanje.
Podlubniki, ki v Sloveniji povzročajo največjo škodo v gozdovih, so:
Smrekovi podlubniki:
- Osmerozobi smrekov lubadar (knaver, pogovorno tudi veliki smrekov lubadar)
- Šesterozobi ali mali smrekov lubadar
Jelovi podlubniki:
Borovi podlubniki:
Poškodovanost gozdov zaradi podlubnikov v letu 2024
Od januarja do konca septembra leta 2024 je bilo v gozdovih Slovenije zaradi podlubnikov za posek izbranih za približno 600.000 m3 dreves iglavcev, posekanih pa približno 485.000 m3, večinoma smreke. Glede na količino lubadark je situacija podobna kot v letu 2023. Največ poškodb zaradi podlubnikov je na Gorenjskem in Koroškem.
V letu 2024 je bilo kar tri četrtine lubadark za posek označenih od konca junija dalje, kar je posledica namnožitve podlubnikov zaradi izredno vročega poletja 2024. Visoke temperature so pospešile razvoj podlubnikov od jajčeca do odrasle žuželke, hkrati pa so drevesa zlasti na sušnih tleh oslabela zaradi vročinskih stresov. Poleg tega so na namnožitev vplivala tudi pogosta lokalna neurja z močnim vetrom, ki so prevračala in lomila posamična drevesa. Sveže poškodovane smreke so zelo privlačne za napad podlubnikov. V kolikor niso pravočasno posekane in spravljene iz gozda ali olupljene, se na njih namnožijo podlubniki.
Zavod za gozdove Slovenije je konec avgusta na pristojno ministrstvo podal poročilo o preseženi količini s podlubniki napadenega drevja za posek (400.000 m3) in preseženi škodi zaradi podlubnikov, ki ju za razglasitev naravne nesreče določa Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (ZUOPŠP, Uradni list RS, št. 14/18 in 65/20). Po potrditvi poročila s strani Vlade RS bodo za leto 2024 v veljavi določila ZUOPŠP.
Za sanitarne sečnje so odgovorni lastniki gozdov
Zavod za gozdove Slovenije pregleduje gozdove in lastnikom določa posek lubadark ter izvedbo drugih nujnih sanitarnih posekov ter varstvenih del z odločbami. Lastnike gozdov pozivamo, da se po vročenih odločbah čim prej lotijo dela, če so dela vešči in zanj primerno opremljeni. Sicer naj izvedbo del čim prej zagotovijo z najetimi izvajalci gozdarskih storitev. V pomoč pri iskanju izvajalca jim je lahko spletni portal »Moj Gozdar«.
Lastniki gozdov naj tudi sami nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov. Če odkrijejo sveže podrtice ali lubadarke, naj o tem obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja, pri katerem bodo dobili dodatna potrebna navodila za izvedbo del.
Pri iskanju lubadark smo v jesenskem času pozorni na osipanje smrekovih iglic s krošenj ter odstopanje in odpadanje skorje s smrek.
Znaki napada podlubnikov
Nasveti lastnikom gozdov za varstvo gozdov pred podlubniki
Nasveti lastnikom gozdov za varstvo gozdov pred podlubniki
Usmeritve za obvladovanje podlubnikov so prilagojene obvladovanju dveh najpogostejših smrekovih podlubnikov, ki povzročata daleč največ poškodb v gozdovih, to sta osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus).
Lubadarke oziroma žarišča podlubnikov je treba čim prej odkriti
Lubadarka je še živo ali sušeče se drevo, v katerem so lubadarji oziroma podlubniki. Suho drevo, iz katerega so podlubniki že izleteli, se ne šteje za lubadarko.
Žarišče podlubnikov tvorijo ena ali več lubadark, sečni ostanki ali neobeljeni gozdni lesni sortimenti, v katerih so navzoči podlubniki v obsegu, ki lahko ogrozi gostiteljska drevesa v okolici.
Podlubniki potrebujejo za svoj razvoj od jajčeca do hrošča v naših krajih navadno 8 – 10 tednov, pri nadpovprečnih temperaturah pa se ta čas skrajša za nekaj tednov. Vendar preden lubadarke opazimo, lahko mine že nekaj tednov od napada. Lastnike gozdov pozivamo, da v zimskem času vsaj enkrat pregledajo svoje iglaste gozdove (najbolje v februarju). V spomladanskem in poletnem času naj bodo pregledi rednejši, vsaj enkrat mesečno. Ob pregledu naj bodo pozorni na znake napada podlubnikov ter na poškodovana drevesa iglavcev v naravnih ujmah. Pregledati moramo tudi vsa sečišča iglavcev prvih nekaj let po sečnji. Redne preglede gozdov izvajamo v okviru rednih nalog tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije, ter izdajamo lastnikom odločbe za izvedbo sanitarnih sečenj.
Prvi znaki napada podlubnikov v vegetacijski dobi času (pomlad, poletje)
Podlubniki na pretežnem delu Slovenije rojijo v prvi otoplitvi v aprilu. Takrat se v oslabele iglavce in v sveže poškodovana stoječa ali podrta drevesa iglavcev zavrtajo podlubniki, ki so prezimili, in začnejo s procesom razmnoževanja. Eden prvih znakov napada v spomladanskem in poletnem času je črvina, podobna cimetovemu prahu, ki se na stoječem napadenem drevesu nabira za luskami skorje in na pajčevinah ter na zelenju ob koreničniku. Na ležečih deblih se črvina nabira v majhnih kupčkih okoli luknjic na skorji. Ta prah ali pa večja količina zelenih iglic pod drevesom kažeta na to, da je smreka napadena in jo je treba čim prej posekati. Če krošnja smreke že rumeni ali lubje na deblu pod krošnjo odstopa, bodo izpod skorje kmalu izleteli prvi hrošči novega roda lubadarjev. V bližnji okolici lubadark, ki so že lahko prepoznavne, se pogosto nahajajo s podlubniki sveže napadene smreke, ki jih prepoznamo po črvini.
Znaki napada podlubnikov izven vegetacijske dobe (jesen, zima)
Lubje odstopi in začne odpadati na deblu, najprej v osrednjem delu debla. Krošnja ostane zelena, ko lubje že odpada. Če lubje začne odpadati že v jesenskem času, iglice kmalu porjavijo in odpadejo. Če lubje začne odpadati v zimskem času po otoplitvi, iglice odpadejo praviloma šele spomladi.
Zatiranje podlubnikov
O morebitnem odkritju lubadark ali svežih podrtic v svojem ali sosedovem gozdu naj lastniki gozdov takoj obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja in začnejo s sečnjo v svojem gozdu sami ali z najeto delovno silo. V kolikor izvajalcev za sečnjo in spravilo ne dobijo, naj se obrnejo po pomoč na revirnega gozdarja, ki jim bo pri tem pomagal. Enako naj ravnajo tudi po prejemu odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, s katero jim je določena sanitarna sečnja, ukrepi za zatiranje podlubnikov in ureditev sečišča ter rok za izvedbo del. Tudi če lastnik odkrije lubadarke sam, mora vsa potrebna dela izvesti v s predpisi določenem roku.
Roki za izvedbo ukrepov za zatiranje podlubnikov: v 21 dneh po odkritju žarišča oziroma v roku, ki ga Zavod določi z odločbo.
Lubadarke je treba v roku posekati, odstraniti les iz gozda na lesna skladišča ter razžagane vrhače in veje zložiti v kupe, tako da so debelejši deli založeni s tanjšimi vejami. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti in požgati tudi skorjo. Če so tudi veje in vrhači napadeni z lubadarji, jih je treba pokuriti, predelati v sekance ali pa uničiti na drug način, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije. Pri uporabi ognja moramo paziti, da zaradi malomarnosti ne povzročimo gozdnega požara. Z upoštevanjem roka, določenega za izvedbo zatiralnih del, preprečimo izlet zalege podlubnikov,ki se razvija pod skorjo lubadark.
Kako lastnik gozda zmanjša škodo zaradi podlubnikov v svojem gozdu
Z začetkom poseka lubadark mnogi lastniki odlašajo kljub kratkemu roku za izvedbo del. Pogosto so to lastniki, ki so sposobni dela v gozdu opraviti sami, a jih zaradi različnih vzrokov prelagajo iz dneva v dan. Zaradi tega izgubljajo na vrednosti lesa ravno toliko ali pa še več, kolikor bi jih stala sečnja in izdelava lubadark ter spravilo lesa, če bi najeli za izvedbo tujo delovno silo. Škodo lahko lastniki gozdov zmanjšajo tudi z rednimi pregledi gozdov, saj bodo za lubadarke iztržili več, če bodo čim prej odkrite in posekane. S tem pa bo praviloma zaustavljeno tudi širjenje žarišča podlubnikov.
Ali je lastnik gozda upravičen do proračunskih sredstev za posek lubadark
Lastnik gozda ni upravičen do proračunskih sredstev za izvedbo poseka in izdelave lubadark, temveč le za dodatna zatiralna dela, kot so lupljenje lubadark, požig lubja ter uničenje podlubnikov v vejah in vrhačih. Zatiralna dela morajo biti predpisana z odločbo, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije, in izvedena v z odločbo določenem roku. Sečišče mora biti urejeno v skladu s predpisi ter navodili na odločbi. O izvedbi del je treba pravočasno obvestiti revirnega gozdarja. Lastnik gozda je pod navedenimi pogoji upravičen do 3,50 EUR na drevo za lupljenje lubadark ter 3,00 EUR na drevo za uničenje podlubnikov v sečnih ostankih, če je povprečna neto lesna masa drevesa nad 0,5 neto m3.
Preprečevalna dela za namnožitev podlubnikov
Ker na namnožitve podlubnikov vplivajo mnogi vremenski dejavniki, jih ne moremo vedno preprečiti, lahko pa vplivamo na obseg poškodb v gozdovih zaradi podlubnikov. Zavod za gozdove Slovenije z označevanjem drevja za posek ter usmerjanjem izvajanja negovalnih del v mladem gozdu uravnava drevesno sestavo in stojnost gozdov. Pomembno je, da v gozdovih vzdržujemo čim bolj naravno drevesno sestavo, kar pomeni rastišču primeren delež iglavcev. Poškodbe zaradi podlubnikov po naravnih ujmah zmanjšujemo tudi z zagotavljanjem sanitarne sečnje dreves iglavcev. Na sečiščih iglavcev nadzorujemo izvajanje gozdnega reda, da preprečimo namnožitev podlubnikov v sečnih ostankih. Redno pregledujemo gozdove ter s feromonskimi pastmi spremljamo razvoj in številčnost podlubnikov. V gozdovih z ohranjanjem dreves z dupli izboljšujemo življenjske pogoje za gozdne ptice, ki so eden od naravnih sovražnikov podlubnikov.
Posek in spravilo lesa sta zelo nevarni opravili
Ta dela opravlja v svojih gozdovih le še 5 % lastnikov gozdov. Če lastniki niso vešči tega dela in nimajo potrebne opreme, naj delo čim prej oddajo usposobljenemu izvajalcu. Hiter posek napadenega drevja pomeni tudi boljšo odkupno ceno, saj v začetku les še ni bistveno razvrednoten.
Lastniki gozdov se morajo zavedati, da ima izvedba nujnih sanitarnih sečenj prednost pred sečnjami iz drugih razlogov.
Solastniki naj izberejo pooblaščenca
V primeru solastništva ali nedokončanih dediščinskih postopkov je najbolje, da solastniki (upravičenci) med seboj izberejo pooblaščenca, ki bo urejal posek in komuniciral z javno gozdarsko službo. Če se solastniki med seboj ne morejo dogovoriti o izvedbi sanitarnega poseka, ali je njihovo bivališča zelo oddaljeno, jim lahko javna gozdarska služba določi zastopnika, ki bo odgovoren za izvedbo varstvene odločbe.
- ZGIBANKA - obvladovanje podlubnikov, prepoznavanje napada, preventivna dela in zatiralna dela.
- Navodila za lastnike gozdov o vzpostavljanju gozdne higiene
- ZGIBANKA – ravnanje s sečnimi ostanki
- ZGIBANKA – kurjenje v gozdu
(Slika: Na ležečih deblih se črvina - prepoznavni znak napada podlubnikov - nabira v majhnih kupčkih okoli luknjic na skorji.)
Strokovno priporočilo za postavitev pasti za podlubnike na skladiščih okroglega lesa
Poziv upravljavcem skladišč gozdnih lesnih sortimentov smreke za opremo skladišč s pastmi za podlubnike.
Strokovna priporočila za postavljanje in čiščenje kontrolnih pasti na skladiščih gozdnih lesnih sortimentov.