Zanimiva drevesa

LIPE (Tilia sp.)

V Sloveniji sta razširjeni dve samonikli vrsti iz rodu lip, in sicer velikolistna lipa (Tilia platyphyllos) in malolistna lipa ali lipovec (Tilia cordata). Zaradi dolgoživosti, odpornosti in simbolnega pomena te drevesne vrste v naših krajih lipe pogosto sadijo tudi v naseljih.

Velikolistna lipa od vseh vrst cveti prva, v nižinah po navadi že v začetku junija. Razširjena je po vsej državi, največ pa je je na Kočevskem in v dolini Soče. Za čebelarstvo je pomembnejša malolistna lipa ali lipovec, ker cveti v drugi polovici junija, ko so vremenske razmere za medenje ugodnejše, in ker je v njenih socvetjih združenih več cvetov. Najvišji dnevni donosi dosegajo od 3 do 7 kg na panj.

Nasvet za sejanje semen:

Seme lipe posejete 1 cm globoko v zgornjo plast prsti v gozdu. Na rezultate bo treba počakati, saj semena lahko kalijo tudi do 5 let od setve. Seme se lahko poseje tudi v lonec, ki se redno zaliva.

Uporabnost: Lipov les je mehek, zelo lahek, belkast do rumenkast in prijetno dišeč. Njegova uporabnost je zelo široka. Uporabljamo ga v rezbarstvu, mizarstvu, za izdelavo igrač, cokel, za kalupe, dele glasbil (klavirjev in orgel), za izdelavo oglja, za risanje itd. Iz lubja so včasih pletli vreče, košare, obuvala, pastirske plašče. Lipovo cvetje ima več zdravilnih lastnosti. Pogosto ga uporabljajo za pripravo čajev. Ličje iz skorje so včasih uporabljali v vrvarstvu, za pletenje vreč, košar, obutve in rogoznic, za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu. Lipa je ena najbolj priljubljenih in najpogosteje sajenih okrasnih dreves, ker doseže velike dimenzije je manj primerna za manjše vrtove.

Zanimivosti: Lipa je bila že v Antiki simbol prijateljstva. Zevsovemu svetišču sta delali senco dve drevesi. Eno je bilo Jupitrovo drevo hrast, drugo pa je bila lipa, znamenje nežne zvestobe. Pri ljudstvih srednje Evrope je bila lipa že v daljni preteklosti drevo življenja in zdravja, modrosti in pravičnosti. Pod njo so se zbirali starešine, se posvetovali in razsojali, pod njo se je smela govoriti le resnica. Pri Slovanih je lipa simbolizirala žensko milino, lepoto in srečo ter zakonsko ljubezen.

O gozdu in čebelah

Z gozdom je poraščene približno 60 % celotne površine Slovenije in prav gozd je v sodobnem okolju edini večji ostanek ohranjene narave. Ima številne vloge, ki jih delimo na ekološke, proizvodne in socialne. Slovensko gozdarstvo si razvoj gozda še posebej prizadeva usmerjati tako, da ostaja kar najbolj naraven. Slovenija je namreč ena izmed zibelk sonaravnega dela z gozdom. To zagotavlja kar največjo pestrost našega gozda, v katerem tudi čebele vselej najdejo kaj zase, od gozdnih cvetlic do bogate mane.

Med materialnimi dobrinami, ki jih pridobivamo iz gozda, je tudi med, to pa ne preseneča, saj je gozd naravno prebivališče čebel. V gozdovih s številnimi drevesnimi vrstami, ko jih oprašujejo žuželke oziroma na katerih se mana pogosto pojavlja v večjih količinah, lahko donos medu po vrednosti celo preseže vrednost donosa lesa,

Vir: Gozd in čebele (čebelarjenje v gozdovih), Čebelarska zveza Slovenij v sodelovanju z zavodom za gozdove Slovenije, Brdo pri Lukovici, 2013

Opise (Uporabnost, Zanimivosti) pripravil: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije

DVOKRPI GINKO (Ginkgo biloba)

Dvokrpi ginko je daleč najstarejša še živeča drevesna vrsta na planetu, katere zgodovina sega preko 200 milijonov let v preteklost. To je drevo, ki je preživelo vse katastrofe skozi zgodovino, kljubovalo vsem klimatskim spremembam, spremljalo razvoj in izumrtje dinozavrov, nastanek človeškega rodu, doživelo razmik kontinentov, rojevanje gorstev in preživelo vse ledene dobe.

Več o tem zanimivem drevesu v priponki.

 

Brane Šušteršič, ul. Hermana Potočnika 34, 1000 Ljubljana