Posebnosti območja

Gozdnogospodarsko območje Brežice

Brežiško gozdnogospodarsko območje leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Zajema celotni prostor Posavja in vzhodni del Dolenjske. V orografskem pogledu je območje izredno pestro, saj se nahaja na stiku predalpskega, dinarskega in panonskega sveta. Reliefno podobo območja najbolj zaznamujejo Gorjanci, Orlica, Bohor, greben Lisce, Jatna, Krško hribovje, Mirenska dolina z obrobjem in Krško polje. Najnižja točka je 133 m ob sotočju Save in Bregane, najvišja pa 1023 m na Velikem Javorniku.

Polovica rastišč v območju je na bazičnih matičnih podlagah, 40% na nekarbonatni matični podlagi, na 10% rastišč pa so tla tako globoka, da matična podlaga ne vpliva na gozdno vegetacijo.

Večji del območja spada v preddinarsko fitoklimatsko območje, ki ima zmerne temperature in zmerno količino padavin. Na Krškem polju se v preddinarsko humidno fitoklimatsko območje zajeda aridnejše oz. semiaridno subpanonsko fitoklimatsko območje, ki ima večje temperaturne ekstreme in manjšo količino padavin.

Padavine: Glavnina območja ima med 1100 do 1200 mm padavin. Manj padavin je na Krškem polju (od 1000 do 1100 mm), več pa v višje ležečih predelih, kjer je padavin od 1200 do 1300 mm, izjemoma tudi do 1500 mm.

Temperature: Glavnina območja ima poprečne letne temperature med 8 in 10 stopinj Celzija. Višje poprečne temperature so le v pretežnem delu Krškega polja, kjer so med 10 in 12 stopinj. Nižje temperature med 6 in 8 stopinj Celzija, pa so v višje ležečih predelih Gorjancev, Bohorja in Jatne.

Brežiško območje zaznamujeta bukev in hrast dob.
Imamo več kot 80% bukovih rastišč in površinsko največji kompleks dobovih gozdov v državi.
Gozdovi v območju imajo kvalitetno sonaravno zasnovo.

Struktura lastništva gozdov
Značilen je majhen delež državnih gozdov, sicer pa je v območju 19.460 gozdnih posesti s povprečno velikostjo 2,94 ha. Povprečna gozdna parcela je velika 0,59 ha, število vseh lastnikov in solastnikov je 69.20

Gozdni rezervati in pragozdovi

Imamo osem razglašenih gozdnih rezervatov na skupni površini 129,48 ha. Spadajo med gozdove s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni. V njih je poudarjena raziskovalna funkcija in funkcija varovanja naravne dediščine, zato množični obiski niso zaželeni. Za razglasitev smo predlagali še 17 naravnih vrednot v skupni površini 131,06 ha.

Krakovski pragozd 39,84 ha
Ravna gora 15,65 ha
Tisovec 7,23 ha
Kunšperk 11,60 ha
Vranske pečine 9,77 ha
Trstenik-Debele vrbe 35,36 ha
Škratova dolina 0,99 ha
Pri debelih bukvah 9,04 ha
SKUPAJ 129,48 ha

Izmed zavarovanih gozdnih rezervatov sta najbolj znana pragozdna ostanka v Krakovskem gozdu in na Ravni gori.

Krakovski pragozd
Pragozdni rezervat Krakovski gozd se nahaja v osrčju 2532 ha velikega območja ohranjenih gozdov hrasta doba v Krakovskem gozdu. Ker obstajajo strokovno utemeljeni pomisleki o nastanku tega rezervata (možna sadnja v preteklosti) se ga v strokovni literaturi opisuje kot »drugotni« pragozdni rezervat. Kljub temu je kot zavarovana naravna vrednota, v kateri skoraj ni opaziti sledov gospodarjenja, izjemen objekt za proučevanje ekologije in naravnega razvoja dobovega gozda.

Pragozd Ravna gora
Na pogorju Gorjancev imamo ohranjena dva pragozdna sestoja. Eden se nahaja pod Trdinovim vrhom v OE Novo mesto, drugi pa na Ravni gori, približno 6 km od Kostanjevice na Krki in na nadmorski višini okoli 900 m. Oba spadata v kategorijo bukovih gozdov. Pragozd na Ravni gori je julija leta 1983 močno opustošil orkanski veter. V vrzelih nastalih med polomljenimi in prevrnjenimi drevesi poteka danes intenzivno pomlajevanje. Kot takšen je pragozd izjemno dobra »gozdna učilna« za študij ekologije bukovega gozda.

Območja NATURA 2000

Relativno dobra ohranjenost narave in okolja v območju je bila pogoj za opredelitev Natura 2000 območij znotraj OE. V območju imamo 16 Natura 2000 območij, ki zajemajo v celoti 21.764 ha (22,5 % vseh gozdov v območju).

Delovanje predstavljenih ekoloških funkcij zagotavljamo tako, da skrbimo za ohranitev sonaravne zasnove in strukture in dobro zdravstveno stanje gozdov ter za njihovo primerno razporejenost v prostoru.

Mozaično prepletanje številnih krajinskih tipov in rastiščna raznolikost se zrcalita v izjemni pestrosti živalskega sveta. Noben slučaj ni, da lahko v mejah območja srečamo predstavnike velikih zveri (rjavi medved, volk) in celo ujed iz rodu orlov (orel mali klinkač ali orel belorepec). Od lovnih vrst divjadi prevladuje srnjad, divji prašič, navadni jelen, damjak, lisica, kune, poljski zajec, jerebica, fazan in raca mlakarica. Od redkejših lovnih vrst sta prisotna še gams in muflon.

Pred leti se je na zahodnem robu Krakovskega gozda naselil bober. V letu 2001 je bil ob robu Dobrave povožen samec vidre. Po dolgem času je to bila prva informacija o prisotnosti vidre v našem območju. Včasih pricurlja kakšna informacija o opažanjih vidre, a drugih otipljivih dokazov ni. Upanje, da se bo nekoč vendarle vrnila vlivajo številne rečice in potoki, ki so dobro založeni z ribjim zarodom. Tudi potočni rak, indikator čiste vode, se lahko marsikje še najde.

Številne ornitološke analize Posavskega prostora, opravljene v preteklem obdobju, so prinesle kar nekaj zanimivih opažanj redkih in ogroženih vrst ptic, med katerimi omenjamo le nekatere: prezimovajoča kolonija pinož na Bohorju, črna štorklja, navadna štorklja, čebelar, navadna čigra, čopasti ponirek, kvakač, breguljka, srednji detel, kosec, rjavi lunj, mali klinkač, mali orel, sokol selec,...

Naši leteči posebneži

Kosec (Crex Crex)
Svoj življenjski prostor si je našel v Jovsih in okolici Krakovskega gozda. Ta vrsta ptice izredno trpi zaradi uničevanja svojega življenjskega okolja (zamočvirjeni travniki).

Črna štorklja (Ciconia nigra)
Preletavanja črne štorklje beležimo poredkoma, a vsako leto, kar dokazuje njeno stalno prisotnost v našem območju. Včasih najdemo tudi kakšno njeno gnezdo. Gnezda bele štorklje pa so pri nas kar pogosta.

Ujede

Orla mali klinkač in belorepec že nekaj let gnezdita v območju. Od nedavnega v območju beležimo tudi gnezdo sokola selca. V pomladnih mesecih lahko opazujemo preletavanje različnih vrst lunjev, pa tudi škarnika smo v območju že opazili. Tudi postovka si je številčno nekoliko opomogla in jo pogosto videvamo med oprezanjem za plenom.

Čebelar (Merops apiaster)
V Stari vasi pri Bizeljskem, v deloma opuščenem peskokopu, redno gnezdi kolonija čebelarjev. Gre za redko gnezdišče še bolj redkega ptiča pri nas, ki je tudi zaradi svojega barvitega perja, izredno lep. V manjšem številu gnezdi v peščenih sipinah še v okolici Krakovskega gozda in v sipinah gramoznice v Vrbini pri Brežicah. V sipinah pa gnezdi še ena izredno redka vrsta, in sicer breguljka, lastovki podobna, nekoliko manjša, ptica.