Posebnosti območja
O območni enoti Kočevje
Gozdnogospodarsko območje Kočevje (GGO) leži v južnem delu Slovenije. Obsega območje od Turjaka na severu do Kolpe na jugu. Na zahodu sega do Bloške planote, na vzhodu pa je omejeno z masivom Roga. Večina območja ima kraški značaj in je bolj redko poseljena.
GGO se uvršča med bolj gozdnata območja v Sloveniji (79 % gozdnatost). Prevladujejo večnamenski gozdovi. Varovalnih gozdov je 4 %. Gozdov s posebnim namenom, kjer je ukrepanje dovoljeno (lovni obori Smuka in Stari Log), je slabih 2 %. Gozdov s posebnim namenom, kjer ukrepanje ni dovoljeno, je 1,3 %. To so gozdni rezervati in pragozdni ostanki, skupaj jih je 42, od tega 4 pragozdni ostanki.
Organizacijsko je OE Kočevje razdeljena na 6 krajevnih enot (Velike Lašče, Ribnica, Pugled, Rog, Kočevska Reka in Travna Gora,) v okviru katerih deluje 34 revirjev. V sestavi območne enote je tudi lovišče s posebnim namenom Kočevsko (LPN Kočevsko).
LPN Kočevsko je del Kočevsko - Belokranjskega lovsko upravljavskega območja (LUO). S površino 68.559 ha predstavlja 33 % celotne površine LUO. Ključni vrsti divjadi sta jelenjad in srnjad.
Na območju LPN Kočevsko stalno živijo vse tri vrste velikih zveri: rjavi medved, volk in ris. Ris je bil prvič ponovno naseljen ris leta 1973 ter drugič v letu 2019.
Zgodovina
Gozdarstvo je bila in je ena najpomembnejših dejavnosti v območju. Do sredine 19. stoletja je gozd nudil človeku poleg hrane in prostora za bivanje predvsem les za domačo porabo, kuhanje oglja in pepelike, izdelovanje suhe robe, pridobivanje kresilnih gob in lov. Največjo porabo lesa je zahtevala gradnja in obnova domačij ter domača lesna obrt.
Plemiška rodbina Auersperg, ki je bila tri stoletja najpomembnejši dejavnik gospodarstva na Kočevskem, je zelo zgodaj začela z razvojem železarstva, pridobivanjem oglja in pepelike ter steklarstvom. Industrija je les sprva potrebovala kot pomožno surovino. Gospodarsko se je območje močneje razvilo šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se razmahne gradnja gozdnih cest, parnih žag, železnic in se začne načrtno gospodarjenje z gozdovi. Obdobje po 1. svetovni vojni je bilo čas gospodarske krize in agrarne reforme, ki je pomenila razpad posesti knezov Auerspergov.
Po 2. svetovni vojni so razlaščeni in zaplenjeni gozdovi postali družbena (državna) last. V prvih povojnih letih je prišlo na Kočevskem do večjih nenačrtnih sečenj po nalogu oblasti. Po letu 1952 se je začelo v gozdovih ponovno gospodariti po strokovnih načelih. Danes je les še vedno pomemben, a še zdaleč ne toliko kot voda, zrak, gozd kot ostanek prvobitne narave, gozd kot naravna vrednota.
Leta 1947 je bilo za strokovno delo v gozdovih ustanovljeno Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki je v različnih organizacijskih oblikah živelo do leta 1993, ko sta njegovo delo nadaljevali Gozdarstvo Grča d.d. Kočevje in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje. Vlogo Gozdarstva Grča je od leta 2016 dalje prevzela družba Slovenski državni gozdovi.
Kočevsko – zibelka naravovarstva
Načrtno varstvo narave v Sloveniji se je rodilo v kočevskih gozdovih. Gozdarji so prvi spoznali potrebo po dolgoročnem načrtnem delu. Na Kočevskem so od samih začetkov načrtnega gospodarjenja z gozdovi konec 19. stoletja upoštevali tudi varovanje posebej vrednih predelov gozdov ter določenih živalskih in rastlinskih vrst.
Dr. Leopold Hufnagl, upravitelj veleposesti Auersperg, je že leta 1892, v prvem gozdnogospodarskem načrtu za Goteniško pogorje zapisal znamenito pripombo: "Oddelka 38 in 39 naj se kot pragozd ohranita, zato je tu vsakršna raba prepovedana". Zaradi te odločitve leto 1892 štejemo za začetek aktivnega in načrtnega varovanja naravne dediščine na Slovenskem.
Še pomembnejša njegova odločitev je bila opustitev golosečnega gospodarjenja in uvedba prebiralnega (sonaravnega) gospodarjenja v gozdovih, s čimer je bistveno prispeval k ohranitvi gozdov na Kočevskem in širše.
Na Kočevskem so ohranjeni 4. pragozdni ostanki, ki so neprecenljiva naravna dediščina. Prepuščeni so naravnemu razvoju, zato v njih ne sekamo, ne pospravljamo odmrlih dreves, ne nabiramo gozdnih sadežev, ne vznemirjamo živali... Vanje ne vstopamo.
Naravovarstveni poudarki v obdobju do 2. svetovne vojne so bili na varstvu pragozdnih ostankov, spominskih dreves in posameznih najbolj znanih kraških jam. Po 2. svetovni vojni je bila najbolj tradicionalna obravnava kraških jam, izvirov, studencev in debelih dreves. Po letu 1970 se je začel uresničevati projekt gozdni rezervati, v 80-ih letih so pridobile na pomenu številne funkcije gozdov, po letu 1990 se je začelo s projekti parkovnega varstva, aktivnim varstvom različnih habitatov, izdelavo gozdnih učnih poti in načrtnim osveščanjem javnosti o pomenu gozdov. Kočevsko gozdarstvo je imelo ambicije načela trajnosti in sonaravnosti prenesti na gospodarjenje s celotno krajino.
Območje Natura 2000 Kočevsko
Na območju GGO Kočevje je določenih 13 prostorsko ločenih območij Natura 2000, ki se pretežno nahajajo na južnem delu GGO. Območje Natura 2000 Kočevsko je s površino 106.809 ha največje Natura 2000 območje v Republiki Sloveniji.
Na območju gozdov, ki spadajo v območja Natura 2000, se izvaja trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdom v skladu s Programom upravljanja Natura 2000 območij. Ohranja se strnjene gozdne komplekse brez večjih infrastrukturnih posegov ter fragmentacije, ohranja se uravnoteženo razmerje razvojnih faz in čim bolj naravno drevesno sestavo z omogočenim naravnim pomlajevanjem. Pri izvajanju del se pospešuje minoritetne, ogrožene in plodonosne drevesne in grmovne vrste, ne vnaša se tujerodnih živali in rastlin ter gensko spremenjenih organizmov. Ohranja se območja, kjer se ne gospodari z gozdom (ekocelice, gozdni rezervati, varovalni gozdovi) ter gozdne otoke, vegetacijske pasove in skupine odraslega drevja v kulturni krajini.
Območje Natura 2000 Kočevsko sodi med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije, pa tudi Srednje Evrope. Celotno območje je opredeljeno kot območje Nature 2000, tako po direktivi o pticah, kot tudi po direktivi o habitatih. Kočevsko je z vidika EU eden najkompleksnejših in biotsko najpomembnejših gozdnih ekosistemov. Zanj je opredeljenih 16 kvalifikacijskih vrst ptic. Po habitatni direktivi je določenih 12 kvalifikacijskih habitatnih tipov in 44 živalskih in rastlinskih vrst. Na območju so prisotne vse tri velike zveri: medved, volk in ris.
Najpogosteje izvajani ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti so vzdrževanje grmišč, vzdrževanje travinj, mulčenje, vzdrževanje vodnih površin, vzdrževanje gozdnega roba, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, puščanje odmrle biomase, osnovanje ekocelic. Po letu 2018 so tovrstni ukrepi v zasebnih gozdovih financirani iz sredstev Gozdnega sklada.
LPN na Kočevskem
OE Kočevje, Reška cesta 35, 1330 Kočevje
Uradne ure: od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.00
Vodja lovišča: Marko Vilfan
T: + 386 1 895 14 51
M: + 386 31 687 718
E: lpn.kocevsko@zgs.si
Spletna stran: LPN na Kočevskem
Lovišča s posebnim namenom na Kočevskem (LPN na Kočevskem) ležijo v severozahodnem delu visokokraškega Dinarskega pogorja in obsegajo 68.537 ha površine.
Najpomembnejše vrste divjadi v LPN na Kočevskem so jelen, divji prašič in srnjak. V LPN na Kočevskem stalno živijo vse tri vrste velikih zveri, rjavi medved, volk in ris. Prav na tem območju je bil leta 1973 ponovno uspešno naseljen ris v Sloveniji.
V LPN na Kočevskem sta dve veliki lovski obori, vsaka je velika 1.000 ha. Glavna vrsta divjadi v obeh oborah je divji prašič.
POLHARSKE DOVOLILNICE
Lov na polhe je v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu dovoljen med 1. oktobrom in 30. novembrom. Za izvajanje lova je potrebno imeti veljavno polharsko dovolilnico, ki jo predpisuje Pravilnik o polharski dovolilnici (Ur. L. RS, št. 75/09).
Polharsko dovolilnico se izdaja na zahtevo posameznikov ali registriranih polharskih društev za svoje za svoje člane za polhanje na območjih, s katerimi upravljajo upravljavci lovišča ali lovišča s posebnim namenom (LPN). Za polhanje v LPN si lahko posamezniki ali registrirana polharska društva delno izpolnijo in natisnejo polharske dovolilnice, ki jih je potrebno dostaviti na sedež LPN na Kočevskem v pregled, evidentiranje, dopolnitev in potrditev. Nepotrjene polharske dovolilnice niso veljavne.
Uradne ure za izdajo in potrditev polharskih dovolilnic na sedežu LPN na Kočevskem, Reška cesta 35, Kočevje, so:
- Sreda: 11.00 – 14.00
- Petek: 11.00 – 14.00
Za lažjo določitev lovišča, v katerem se polha, je na voljo pregledna karta LPN na Kočevskem. Dovolilnice so na spodnjih povezavah:
Posamezniki ali registrirana polharska društva izpolnijo rubrike:
- Ime in priimek imetnika polharske dovolilnice
- Ulica in hišna številka
- Naziv pošte in poštna številka
- Številka osebnega dokumenta imetnika polharske dovolilnice
- Naziv polharskega društva
Po končani sezoni je potrebno izpolnjeno polharsko dovolilnico vrniti na sedež LPN na Kočevskem do 31. decembra. Predvidena globa za posameznike, ki izvajajo lov brez veljavne polharske dovolilnice ali je izpolnjene ne vrnejo v predpisanem roku, znaša od 420 do 1.200 EUR.
Gozdni rezervati in varovalni gozdovi
Gozdni rezervati so gozdovi s posebnim namenom, ki so namensko izločeni iz gospodarjenja in prepuščeni naravnemu razvoju. V naravi so to posebni ali redki ekosistemi, med njimi so naravne znamenitosti (jame, potoki, ostenja), ki so izjemna naravna dediščina. Mnogi so opremljeni z pešpotmi in informativnimi tablami. Na območju GGO Kočevje je 42 gozdnih rezervatov (skupaj 1.238 ha, kar pomeni 1,3 % površine gozdov), med njimi 4. pragozdni ostanki – Krokar Strmec Prelesnikova koliševka in Rajhenavski Rog .
V gozdnih rezervatih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija in funkcija varovanja naravnih vrednot. V njih ne seka, ne pospravlja odmrlih dreves, ne nabira gozdnih sadežev in ne vznemirja živali, vse je prepuščeno naravi. Meje gozdnih rezervatov so označene z modro barvo. Vanje ne vstopamo, razen po označenih poteh.
Gozdni rezervati so se načrtno začeli izločati že leta 1892, ko je bil zavarovan prvi pragozd, nato pa po letu 1960, vse do leta 2005, ko so bili do tedaj z občinskimi odloki zavarovani rezervati, na državnem nivoju zavarovani z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. Gozdni rezervat Črni vrh smo oblikovali leta 2020, načrtujemo zavarovanje vsaj še dveh gozdnih rezervatov.
Varovalni gozdovi (3.746 ha) so predvsem gozdovi na strmih pobočjih v Kolpski dolini, ki varujejo zemljišča in nižje ležeče sestoje. Z izkoriščanjem bi bil ogrožen njihov obstoj in njihova varovalna vloga, zato v njih gospodarimo le izjemoma.
Pomembno je omeniti še 4.721 ha (5,1 %) ekocelic, ki so prepuščene naravnemu razvoju. To so predeli gozda z oteženimi pogoji gospodarjenja (skalovitost, strmina), ali redki ekosistemi in habitati npr.: brlogi rjavega medveda, sistemi jazbin, kaluže, izviri, mlake, ostenja, brezna, jame.
Pragozd Krokar – svetovna naravna dediščina UNESCO
Gozdni rezervat Pragozd Krokar je ostanek kompleksa nedotaknjenega pragozda na težje dostopnih predelih Borovške gore. S površino 74,49 ha je največji pragozdni ostanek v Sloveniji in je bil za zavarovanje predlagan že pred več kot 60 leti. Pragozd Krokar je zavarovan kot gozdni rezervat s strogim varstvenim režimom z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Obkroža ga gozdni rezervat Borovec s površino 45,83 ha, ki ima blažji varstveni režim. Pragozd Krokar velja za enega redkih nespremenjenih ostankov bukovih pragozdov.
Gozdni rezervat Pragozd Krokar spada med ključne relikte bukovih gozdnih skupnosti v severnem delu ilirske bukove gozdne regije, ki so izhodišče za poledeniško širitev bukovih gozdov proti srednji Evropi in Karpatom. Iz tega razloga je to območje nepogrešljiv element končne podobe sedanjega ekološkega procesa evropske širitve bukovih gozdov.
Z vidika varstva narave predstavlja eno najpomembnejših območij v Sloveniji. Izjemen pomen pragozda Krokar potrjuje vpis območja na UNESCO Seznam svetovne naravne dediščine ( 2017).
V gozdnem rezervatu Pragozd Krokar so prepovedane vse dejavnosti - tudi obiskovanje, torej vse oblike rekreacije (pohodništvo, fotografiranje, turno kolesarjenje in smučanje…). Obisk gozdnega rezervata Borovec je dovoljen, a le po označenih poteh. Po območju gozdnega rezervata Borovec obiskovalce usmerjata Borovška naravoslovna pot in Pragozdna pot s posebnima oznakama-markacijama poti, večjim številom predstavitvenih tabel in zloženko Borovška naravoslovna pot.
Gozdne učne poti na OE Kočevje
Na kočevskem gozdnogospodarskem območju imamo naslednje gozdne učne poti s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije skupaj s partnerji:
Naziv gozdne učne poti | Kraj (občina - izhodišče) | Zemljevid, opis poti, gradiva |
Roška pešpot | Kočevje, Rudniško jezero - 1 km od centra Kočevja proti Rogu | |
Borovška naravoslovna pot | Kočevje, informacijska tabla na začetku vasi Borovec | |
Rožni studenec | Kočevje, Marof pri Kočevju | |
Risova pot - naravoslovna pot | Kočevje, Planinska postojanka Koča pri Jelenovem studencu pod Mestnim vrhom | |
(mala) Medvedova pot | Kočevje, Marof pri Kočevju | maPZS, zloženka |
Orlova pot - naravoslovna pot | Kočevje, Kočevska Reka, urejeno parkirišče nad jezerom | |
Pragozdna pot Krokar | Kočevje, urejeno parkirišče pod vrhom Cerka |
