Posebnosti območja
Gozdne učne poti na OE Maribor
Na mariborskem gozdnogospodarskem območju imamo naslednje gozdne učne poti s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije skupaj s partnerji:
Naziv gozdne učne poti | Kraj (občina - izhodišče) | Zemljevid, opis poti, gradiva |
Rozkina gozdna učna pot | Zgornja postaja pohorske vzpenjače | |
Gozdna učna pot Kapelvald | Josipdol pri lipovem drevoredu |
Lovišče s posebnim namenom Pohorje
Tyševa 15, 2000 Maribor
Vodja: Izidor Cojzer
Telefon: 02 234 16 17
Fax: 02 234 16 33
Lovišče s posebnim namenom Pohorje leži v osrednjem delu Pohorja in je s svojo geološko podlago, lego med alpskim in subpanonskim svetom, značilno kulturno krajino in veliko gozdnatostjo, že danes pomembno nahajališče številnih prostoživečih živalskih vrst – divjadi in zavarovanih vrst.
LPN Pohorje leži na pogorju Pohorja v severovzhodni Sloveniji ob meji z Avstrijo. Razteza se na površini 27.000 ha in zavzema nadmorsko višino od 600 do 1543 m nadmorske višine (Črni vrh).
Divjad in lov
Pohorje je gotovo eno od najbolj ohranjenih naravnih območij v Sloveniji in v srednji Evropi. Narava ga je radodarno obdarila z vodo - izviri potočkov na vsakem koraku, poleg pa še izjemno zanimiva šotna barja in tudi majhna jezerca.
Razgibanost tega pogorja in ostro podnebje sta izoblikovala človeka, ki je lahko preživel le s trdim delom in izjemnim posluhom za naravo. Lepo negovani pašniki, ohranjeni gozdovi in mogočne kmetije, so posledica enkratnega sožitja človeka z naravo. To pa je hkrati tudi vzrok , da imajo številne vrste divjadi tudi še danes ugodne življenjske pogoje za svoj obstoj in razvoj.
Na Pohorju gospodari z divjadjo LPN Pohorje, ki deluje v okviru Zavoda za gozdove Slovenije – OE Maribor.
Dejavnost našega lovišča ni samo gojitev in lov divjadi, ampak predvsem varstvo ogroženih ter redkih prosto živečih divjih živali. Uspešna gojitev divjadi je rezultat strokovnega dela z gozdovi, naravi prijazen način obdelovanja kmetijskih površin in spoštljivega odnosa do divjadi. Divjad zavzema v življenju Pohorca pomembno vlogo, je njegov spremljevalec pri vsakdanjem delu.
V našem lovišču lovijo predvsem lovski gosti, ki jim je poleg lovskega užitka pomembno predvsem preživljanje prostega časa v prelepem naravnem okolju. Lov v naših gozdovih je doživetje, ki gosta privabi, da se vedno znova vrača, nemalokrat z družino in prijatelji.
Goste vodijo naši lovski čuvaji, ki so predvsem odlični poznavalci narave in divjadi. Poleg tega so vsi domačini, ki živijo v revirju in za revir. Njihovo osnovno načelo, ki jih vodi pri zahtevnem delu, je lovska etika, spoštovanje narave in občutek do sočloveka. Njihovo poklicno usmerjenost je izoblikovalo Pohorje.
Naši lovski gostje lahko prenočujejo v lovskih kočah v prelepem naravnem okolju, koče so namenjene predvsem gostom, ki pred udobnost hotelskih sob postavljajo bivanje v čistih, vendar skromnih prostorih v sredi lovišča.
Posebnost našega lovišča je lov na gamsa. Razmeroma lahek dostop do gamsovih revirjev omogoča, da lahko pri nas lovijo to vrsto divjadi tudi starejši lovci, oziroma lovci z manj solidno telesno kondicijo.
LPN Pohorje je razdeljeno na pet revirjev, v vseh živijo vse vrste divjadi: srnjad, jelenjad, gams in divji prašič, vendar ima vsak svoje posebnosti:
- MOČNIK - V tem jugovzhodnem delu Pohorja je izredno zanimiv lov na srnjaka in jelena v krajini, kjer se tesno prepletajo travniki, pašniki in gozd.
- RAKOVEC – Revir z možnostjo lova na vse vrste divjadi ter z razgledom na bližnjo in daljno okolico.
- KOMISIJA – Skrivnostni obširni gozdovi ponujajo lovcu pri lovu na gamsa stik s prvobitno divjino.
- HUDI KOT – Lov na gamsa v obširnih smrekovih gozdovih je tu posebnost, ki jo popestri srečanje z ruševcem in divjim petelinom.
- KLOPNI VRH – Revir, ki vsakega lovca navduši s številnimi vrstami divjadi in ohranjenim okoljem.
Krajinske posebnosti območja
Za mariborsko gozdnogospodarsko območja je značilna pokrajinska neenotnost in izredna krajinska pestrost. Vendar je območje zaokrožena celota, za katero je značilna pripadnost dravskemu porečju.
Reka Drava daje območju poseben pečat. Dolina Drave do Maribora je tipični primer ozke alpske rečne doline, ki poteka v smeri vzhod – zahod in povezuje alpsko ter panonsko biogeografsko območje.
Na območju nižinskega toka reke Drave, med Mariborom in Ormožem, z delom poplavnega območja, je ohranjena velika raznolikost vodnih in obvodnih habitatov, mestoma prvobitna rečna loka. Območje reke Drave, Ptujsko in Ormoško akumulacijsko jezero so najpomembnejše prezimovališče in preletna postaja vodnih ptic v Sloveniji. To je edino območje v Sloveniji, kjer redno prezimuje nad 20.000 vodnih ptic.
Pohorje
Pohorje je eno eden največjih strnjenih gozdnih kompleksov v Sloveniji. Hkrati je najbolj naravno območje Slovenije in tudi Srednje Evrope. Kot edino silikatno gorovje v Sloveniji je pomembno v geomorfološkem, hidrološkem, biološkem ter kulturnokrajinskem pogledu.
Na neprepustni kamninski podlagi so nastali najgostejše omrežje površinskih voda v Sloveniji ter edinstvena barja z jezeri, ki so življenjski prostor redkih ter ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Svojevrsten živ pomnik pohorskih gozdov je pragozd Šumik, skozi katerega teče potok Lobnica z znamenitim slapom.
Planje
V krajinskem in ekološkem pogledu pa so pomembna tudi travnata slemena zahodnega Pohorja imenovana planje.
So antropogenega nastanka kot gorski pašniki in so edinstvena vrednota kulturne krajine, ki je hkrati življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Divji petelin
V gozdovoh Pohorja živijo številne ogrožene vrste ptic: divji petelin, ruševec, gozdni jereb, mali skovik, koconogi čuk, triprsti detel in drugi.
Boč
Boč pri Poljčanah predstavlja izoliran gorski kompleks s karbonatno geološko podlago in izjemno pestrostjo življenjskih razmer. Njegova pobočja so strma in porasla z gozdovi. Za to območje je značilna izjemna pestrost tal in vegetacije, saj najdemo najbolj plitva in kamnita tla, poraščena s skromnim grmičavim gozdom, do najbolj rodovitnih tal, poraščenih z mešanimi gozdovi jelke, bukve in plemenitih listavcev.
Na območju se stikajo submediteranski, srednjeevropski (prevladujejo), ilirski in panonski florni elementi. Zaščitni znak Boča je velikonočnica.
Dravsko-Ptujsko polje
Dravsko-Ptujsko polje obsega ravninski del območja med Mariborom, Ptujem, Ormožem in Slovensko Bistrico. Njegov osnovni ekološki pomen je v povezovalni funkciji dveh evropskih makro biogeografskih regij, Alp in Panonske nižine.
Gozdnatost je mala, prevladuje intenzivna kmetijska raba. Za Dravsko polje so značilni gozdovi rdečega bora.
Slovenske gorice in Haloze
Slovenske gorice predstavljajo gričevnat svet, kjer prevladujejo kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. V nekaterih delih se je še ohranila tradicionalna slovenjegoriška kulturna krajina z ekstenzivno kmetijsko rabo-ekstenzivni travniki, visokodebelni senožetni sadovnjaki, gozdovi na severnih pobočjih, neregulirani potoki in zamočvirjena dna dolin. Ob nereguliranih potokih najdemo tudi življenjski prostor ogrožene vrste kosca zlatovranke.
Haloze so gričevnata pokrajina z močno razčlenjenimi pobočji na nepropustni matični podlagi. V osrednjem delu Haloz – vinorodne Haloze se pogosto pojavljajo zemeljski usadi, ki dajejo temu območju značilno podobo. Zahodne – gozdnate Haloze niso kmetijsko obdelane, zato je nevarnost usadov manjša.
Zgodovina
Splavarjenje na Dravi
Plavljenje in splavarjenje lesa sta bila več kot 500 let pojem transporta lesa iz gozdov porečja Drave, Save in Savinje v niže ležeče kraje Posavine, Podravine in Podonavja, kjer je bil les slovenskih gozdov vedno iskan in cenjen. Nekateri zgodovinski viri navajajo, da so že v času rimskega imperija prevažali s posebnimi splavi po Dravi vojsko in orožje. Prvi pisni viri omenjajo splavarstvo na Dravi z letnico 1280. Pravi razmah pa je doživelo splavarstvo v 19. in 20. stoletju. Zaradi gospodarskih sprememb po II. svetovni vojni, je splavarstvo zamrlo. Leta 1952 je po Dravi peljal zadnji splav.
Danes je tradicija splavarjena obujena na posameznih delih Drave v turistične namene.