Posebnosti območja

LPN Fazan Beltinci

Ravenska 10, 9231 Beltinci

Vodja: Dragan Zemljič

Telefon: 02 542 12 18

Fax: 02 542 27 12

E-pošta

Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci v celoti leži v ravninskem predelu Prekmurja s koncentrirano poseljenostjo (panonski tip vasi) in prevladujočo poljedeljsko rabo prostora in je tipično nižinsko lovišče. Gozdnatost je 22 %, predvsem v obliki nekaj večjih strnjenih gozdnih kompleksov in razpršenih gozdnih omejkov sredi kmetijske krajine.

LPN Kompas Peskovci

Peskovci 22, 9204 Šalovci

Vodja: Branko Vajndorfer

Telefon: 041 657 832

Fax: 025569049

E-pošta

Lovišče s posebnim namenom Kompas Peskovci leži v gričevnatem delu Goričkega na meji z Madžarsko, območja za katerega je značilna sorazmerno velika gozdnatost. Raba zemljišč je pretežno kmetijska, prevladuje drobna zasebna zemljiška posest. Gospodarjenje z gozdovi ni intenzivno, zaradi opuščanja obdelave se je v zadnjem času precejšen del nekoč obdelanih kmetijskih površin zarastel s posledico povečevanja deleža gozda.

Gozdne učne poti OE Murska Sobota

Na  gozdnogospodarskem območju Murska Sobota imamo naslednje gozdne učne poti s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije skupaj s partnerji:

Dobovi gozdovi Pomurskih ravnin

Gozdovi hrasta doba (Quercus robur) so danes razširjeni po Evropi ob nižinah velikih rek. Njihov prostor se je v preteklosti zaradi urejanja rek krčil, ponekod pa so dob izrivale tudi druge drevesne vrste, predvsem robinija. Danes je hrast dob posamezno ali v skupinah mogoče najti v gozdovih porečja Mure, Ledave, Ščavnice in manjših potokov, strnjene gozdove pa le v Murski šumi (Pince), Črnem logu in Ginjevcu (Radmožanci), Hraščicah (Gančani) in Žitkovcih. Gre za gozdne komplekse, ki so bili v preteklosti v lasti grofij in veleposesti. Pojav bolezni pri spremljevalnih drevesnih vrstah kot sta Holandska brestova bolezen (Ophiostoma novo-ulmi) pri brestih in po letu 2008 jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxineus) pri jesenih, ter vse toplejša klima, povečujejo rastni prostor hrastov. Kljub temu pa se dobovi gozdovi naravno obnavljajo le redko. Vse pogostejša prisotnost tujerodnih vrst (žlezava nedotika, dresniki, negundovec, pajesen, črni oreh …) in prisotnost parklarjev ovirajo ali celo onemogočajo naravno obnovo. Gozdovi doba se zato pogosto obnavljajo le s sadnjo, v prvih letih rasti pa zahtevajo intenzivno nego (obžetev zelišč) in zaščito pred divjadjo.

Odrasli dobovi gozdovi imajo visoko gospodarsko vrednost, hkrati pa so tudi pomembno življenjsko okolje ptičev, hroščev, dvoživk in divjadi. Pogosto so vključeni v območja Natura 2000 in deležni pomoči skozi različne projekte (GoforMura, Natura Mura). Zaradi svoje posebnosti in mogočnosti posameznih dreves imajo tudi pomembno socialno vlogo (estetsko, turistično-rekreativno) in so vredni ogleda.

Gradivo: I. Dakskobler, l. Kutner, U.Šilc; Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji, Sivla Slovenica, GIS, 2013

Goričko, gričevje tam daleč …

Ko se konča Murska ravnica, se na njeni severni strani začne Goričko. Gričevnata pokrajina, kjer se izmenjujejo kmetijska zemljišča in gozdovi, raztresene vasi in posamezne hiše pa povezujejo pogosto razpredene ceste. Prostor v katerem gozd preko zaraščajočih kmetijskih zemljišč počasi napreduje. Prostor, ki daje občutek, da vse teče počasneje, da se nič ne spreminja. Pa vendar. V preteklosti je bila tukaj prevladujoča drevesna vrsta rdeči bor (Pinus sylvestris), ki je kraljeval na revnih, od steljarjenja osiromašenih tleh. Zadnjih 50 let steljarjenja več ni in razmere za rast drugih vrst se izboljšujejo. Delež rdečega bora, ki je v 80-tih dosegal tretjino se je skoraj prepolovil. Tudi naravno se pomlajuje zelo slabo. Prostor mu kradejo bukev, hrast graden, robinija in kostanj. Slednji je še posebej zanimiv zaradi nabiranja njegovih plodov. Pa tudi sicer so gorički gozdovi raj za nabiralništvo. Gobarjenje je razširjeno tako med lokalnim prebivalstvom, kot med tistimi iz drugih krajev. Razgibane ceste, speljane med naselji in skozi gozdove, pa so kot nalašč za raziskovanje te pokrajine s kolesi.

Intenzivno kmetijstvo in dobro zavetje v gozdovih so kot nalašč za jelenjad, ki se je v zadnjem desetletju močno razširila in ponekod povzroča znatne škode. Še posebej je opazen porast jelenjadi v SV delu Goričkega, ki iz vzhoda in severa meji na pretežno gozdnati Madžarki del. Lovci LPN Kompas Peskovci  si močno prizadevajo najti ravnovesje med populacijo divjadi in prostorom. Pri tem sodelujejo tako lovci iz lokalnega okolja kot gosti iz Slovenije in tujine.

Pretežni del Goričkega je uvrščen v območje Natura 2000 in v Krajinski park Goričko, s katerim upravlja  Javni zavod KP Goričko s sedežem pri Gradu na Goričkem. Krajinski park Goričko je tudi sestavni del tri deželnega zavarovanega območja Goričko-Raab (A)-Őrség (H).

Mura

Reka Mura začenja svojo pot v Avstriji na nadmorski višini 2000 m kot alpska reka in se šele dobrih sto kilometrov pred mejo s Slovenijo spremeni v tipično nižinsko reko.

V naplavinah reke Mure so shranjene pomembne količine podzemne vode, ki so glavni vir pitne vode celotnega Pomurja. Odkrili so tudi prisotnost premoga, nafte in zemeljskega plina. Reka je v preteklosti iz Alp prinašala ogromne količine peska in proda bogatega z minerali. Tega premeščanja proda danes ni več, saj je na reki v zgornjem toku kar 21 hidroelektrarn.

Predstavlja enega redkih primerov dobro ohranjene naravne rečne dinamike v Sloveniji. Njena poplavna ravnica je dom za različne habitate, ki vključujejo poplavne gozdove in mokrotna travniška območja. Ta območja so ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj nudijo življenjski prostor za številne redke in ogrožene vrste.

Celotno poplavno območje Mure je opredeljeno kot območje z naravnimi vrednotami lokalnega in državnega pomena. Poleg tega ima status ekološko pomembnega območja. Na mednarodnem nivoju je Mura priznana kot evropsko pomembno varstveno območje v okviru omrežja Natura 2000. Od leta 2018 je območje pridobilo tudi status UNESCO Biosfernega območja Mura, kar ga uvršča med največje ohranjene aluvialne komplekse v Evropi. To območje je del predvidenega čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava.

V kontekstu poplavne dinamike reke Mure igrajo varovalni gozdovi ob njej ključno vlogo. Ti gozdovi niso samo pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti ampak nudijo tudi zaščito pred poplavami.

Ohranjanje in trajnostno upravljanje gozdov ob reki Muri je zato bistvenega pomena.

Črna jelša - prekmurska »smreka«

Nižinsko črnojelševje, tudi jelšev grez ali log, je združba poplavnih območij na razvitih oglajenih tleh, pod vplivom talne in padavinske vode. Ti gozdni sestoji so redno in dalj časa poplavljeni, predvsem pozimi in zgodaj spomladi. Na takih rastiščih med drevesi povsem prevladuje črna jelša (prekmurska »smreka«). Prekmurska »smreka« zato, ker je bila za domačine vedno zelo pomemben gradbeni les. Nižinske gozdove črne jelše je človek zelo izkrčil, predvsem pa je spreminjal rastiščne razmere, ki omogočajo njihov razvoj in uspevanje. Največkrat je takšna rastišča spreminjal v kmetijsko obdelovalne površine z izsuševanjem in melioracijami, zato jelševim logom, ponekod grozi izginotje. Jelšev log na večjih površinah poznamo le v Prekmurju (Črni in Polanski log, Murska šuma, Orlovšček, Petanjci, Kapca). V letu 2015 je jelševe gozdove v Pomurju prizadela fitoftora oz. jelševa sušica (Phytopthora alni). Bolezen, ki povzroča odmiranje kambija in vseh živih tkiv skorje in lesa v deblu in koreninah, je zaenkrat evidentirana samo v skrajnem SV delu Slovenije.

Subpanonski jelšev log je vreden gospodarski gozd, ki ga odlikujejo hitra rast in precejšnji donosi. Po razmeroma kratki proizvodni dobi, jelševe sestoje posekajo na golo in gozd obnovijo s sadnjo.   

Nižinsko črnojelševje sodi v prednostni, varstveno pomemben habitatni tip »Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja«, zato je z njim treba gospodariti ohranitveno. Bolj kot sam način gospodarjenja je zato ključno, da se ohranjajo rastiščne razmere, ki so nujne za uspevanje te združbe, to pa je ustrezen nivo talne vode.

Gradivo: I. Dakskobler, l. Kutner, U.Šilc; Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji, Sivla Slovenica, GIS, 2013

Divjad

Pomursko lovsko upravljavsko območje zajema nižinsko območje ob reki Muri in gričevnate predele Goričkega ter osrednjih Slovenskih goric. Na vzhodu območje na veliki dolžini meji na sosednjo Madžarsko (Železna in Zalska županija), kjer se zaradi opuščanja kmetijske obdelave predvsem na Goričkem precejšen del kmetijskih zarašča z gozdom. Na njegovem severnem delu je na madžarski strani območje Porabja za katerega je značilno obsežno zaledje strnjenih madžarskih državnih gozdov od koder v sodobnem času lahko neovirano prehaja velika parkljasta divjad, predvsem jelenjad in divji prašiči.

V loviščih/LPN so danes najpomembnejše vrste parkljaste divjadi navadna jelenjad, divji prašič in srnjad. V zadnjih 30 letih sta se v območju tako številčno kot prostorsko zelo razširila predvsem jelenjad in divji prašič. Izraziti trend naraščanja izkazuje odvzem jelenjadi, ki je v letu 2023 presegel 1.100 živali in kar pomeni 10% delež odvzema te vrste v Sloveniji. Obe vrsti povzročata v kmetijskem prostoru povzročata občutne škode, še največ na območju LPN Kompas Peskovci. Sodobni kmetijski prostor mali divjadi (fazan, poljska jerebica in poljski zajec) več ne nudi ugodnih pogojev in te v območju postajajo zmeraj manj številne.

Zavarovane vrste

Po uspešnih naselitvah v porečju Drave in Mure na Hrvaškem se je po letu 2000 na celotnem območju razširil bober, ki je danes prisoten na praktično vseh vodotokih in obrečnih gozdovih. Goričko naseljuje sklenjena, vitalna populacija vidre, ki je glede na dosedanje podatke o tem ogroženem sesalcu edina takšna v Sloveniji. Reka Mura z obrečnimi gozdovi predvsem pa njen spodnji tok je lahko življenjski prostor orla belorepca.