Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Zanimivosti

Živalski svet in lovstvo

Živalski svet območja je bogat in raznovrsten. Prisotne so vse pomembne vrste divjadi: srnjad, jelenjad, divji prašiči, gamsi, kozorogi in tudi tujerodna muflon in damjak.

Gospodarjenje z divjadjo poteka v okviru Kamniško-Savinjskega LUO, ki ima 19 lovskih družin. Osrčje Kamniško-Savinjskih Alp med rekama Savinjo in Lučnico pa je del lovišča s posebnim namenom Kozorog.

Od redkih živali so značilne prebivalke ohranjenih jelovo-bukovih gozdov na visokih planotah, ki se v višino zaključijo z macesnovim gozdom in pasom rušja ter preidejo v alpske trate in skalne stene. To so gozdni jereb, divji petelin, ruševec, belka, kozača, koconogi čuk, mali skovik, sokol selec, planinski orel, črna žolna, in triprsti detel.

Živalski svet

Rastlinstvo območja

Kamniško-Savinjske Alpe in njihova predgorja nudijo pogoje za rast pestrega in živo pisanega rastlinstva. Nekaj je rastlin, ki uspevajo le na tem koščku našega planeta – to so endemiti: kamniška murka, froelichov svišč, škrlatni luk, kernerjev mak.

Mnoge gorske lepotice najdemo širše po slovenskem alpskem in predalpskem svetu:  clusijev svišč, sieberjev repuš, julijska smiljka, avrikelj, wulfenov jeglič, najmanjši alpski zvonček, brezstebelna lepnica.

Posebnost je Smrekovško pogorje, kjer na geološki podlagi andezita in andezitnih tufov uspevajo rastline, ki jih v pretežno apnenčastih slovenskih Alpah ne srečamo:

alpska zvončnica, beli kosmatinec, kuštravi jeglič, najmanjši jeglič, kochov svišč, katančevolistna penuša.

Rastlinstvo območja

Gozdovi območja nekoč

V preteklosti bi lahko ločili dve večji skupini posesti, s katerima se je različno gospodarilo: veleposestniške gozdove (v glavnem gozdovi Nadškofije Ljubljana) in kmečke gozdove. Prva gozdarska karta je iz leta 1793 za območje Menine, iz tega obdobja so tudi prvi opisi gozdnih revirjev.

Prvi gozdnogospodarski načrt je bil leta 1892 izdelan za škofijske gozdove (Brettschneider iz Dunaja), v letih od 1956 do 1961 pa so bili izdelani tudi prvi gozdnogospodarski načrti za kmečke gozdove.

Zaradi dobro razvitega splavarjenja in trgovine z lesom so bili gozdovi v preteklosti gospodarjeni. Zgodovina splavarstva in flosarska zbirka sta predstavljeni v muzeju na Ljubnem:

Muzej gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec v Nazarjah predstavlja premično kulturno dediščino s področij gozdarstva in lesarstva na območju Zgornje Savinjske doline.

Prvi gozdnogospodarski načrt