Posebnosti območja
Gozdne učne poti na OE Novo mesto
Na novomeškem gozdnogospodarskem območju imamo naslednje gozdne učne poti s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije skupaj s partnerji:
Naziv gozdne učne poti | Kraj (občina - izhodišče) | Zemljevid, opis poti, gradiva |
Naravoslovna gozdna pot Rožek | Podturn pri D. Toplicah (ob. D. Toplice) | |
GUP Planina-Mirna gora | Planina (ob. Semič) | |
Gozdna pot Zaplaške stezice | Zaplaz (ob. Trebnje) | |
Pešpot Luknja | Prečna (ob. Novo mesto) | |
GUP Ajdovček | Gornji Ajdovec (ob. Žužemberk) | |
GUP Stari grad | Otočec (ob. Novo mesto) | |
GUP Grički kal | Grič pri Dobličah (ob. Črnomelj) | |
Grajska učna pot Obrh | Obrh pri Dragatušu (ob. Črnomelj) |
Gozdni rezervati in pragozdovi
Gozdni rezervati so ohranjeni naravni gozdovi, prepuščeni naravnemu razvoju, iz katerih bodo v prihodnosti nastali pragozdovi, v njih pa je v preteklosti potekalo gospodarjenje. Tako imenovani pragozdovi oziroma pragozdni ostanki pa so naravna oblika gozdne vegetacije, ki se je razvijala sama brez posrednega ali neposrednega vpliva človeka. Kot gozdni rezervati so na območju razglašeni gozdovi, ki so izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine.
V Gozdnogospodarskem območju Novo mesto imamo izločenih 21 gozdnih rezervatov s skupno površino 471 ha, od teh so trije pragozdovi, s skupno površino 99 ha. To so Pragozd Kopa, Pragozd Gorjanci in največji Pragozd Pečke. V pragozdovih zaposleni redno vzdržujemo tradicijo polne premerbe, ki jo opravimo ob vsaki obnovi gozdnogospodarskega načrta enote v kateri leži pragozd. Najpogostejša drevesna vrsta v rezervatih je bukev, ki skupno predstavlja 68 % lesne zaloge.
Krajinski parki
V osrednjem predelu Bele krajine se nahaja Krajinski park Lahinja, ki obsega območje naravne in kulturne dediščine zgornjega toka reke Lahinje. Njegova površina meri 2,6 km2 in sodi med manjše krajinske parke v Sloveniji. S strani Občine Črnomelj je bil razglašen leta 1988. Vodilo parka je ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Zaradi površinske raznolikosti, park nudi bivališče mnogim redkim živalskim in rastlinskim vrstam ter nekaterim habitatnim tipom. Celotno območje parka pa je vključeno v Naturo 2000. Gozdovi v krajinskem parku spadajo v kategorijo gozdovi z posebnim namenom-ukrepi so dovoljeni. V parku najdemo gozdove različnih razvojnih faz. Od pionirskih sestojev breze, vrbe, črne jelše, panjevcev belega gabra do debeljakov gradna. Glavne drevesne vrste so graden, beli gaber in smreka. Več zanimivosti o krajinskem parku pa najdete tukaj.
Na južnem delu območne enote, ob državni meji, pa se nahaja Krajinski park Kolpa. Obsega območje ob reki Kolpi med Starim trgom ob Kolpi in Dragošami. Velikost parka znaša 43,3 km2. V parku prevladuje mozaična kulturna krajina gozdov, steljnikov in vrtač z veliko biotsko pestrostjo. Del parka je vključen v Naturo 2000. V parku je tudi gozdni rezervat Hrastova loza (loza=gozd), kljub imenu gre dejansko za bukov gozd, v katerem gnezdi siva čaplja. Na skrajnem JZ delu območja, na južnih in toplih legah, pa najdemo termofilne drevesne vrste, ki so bolj značilne za submediteransko območje. Te vrste so: črni gaber, mali jesen, cer in puhasti hrast. Dodatne vsebine najdete na spletni strani parka.
Živalski svet
Ohranjeni ter vrstno in strukturno pestri gozdovi, v povezavi z dokaj mozaičnimi kmetijskimi površinami, nudijo večini živalskih vrst ugodne življenjske razmere. Temu pripomorejo tudi gozdne zaplate in grmovna vegetacija s posameznim drevjem v kmetijski krajini.
Srnjad je prisotna po vsem območju, pri čemer je gostota nižja v strnjenih gozdovih in najnižja na roškem masivu, kjer prevladuje jelenjad.
Divji prašiči so razširjeni po celotnem območju, medtem ko so volk, ris in medved najpogostejši na roškem masivu, pri čemer se medved občasno pojavlja tudi drugje v območju.
Stabilne so tudi populacije ostalih živalskih vrst, ki so odvisne od gozdnega okolja, kot so sove, ujede, žolne in detli. Izpostaviti velja območje Kobil na Gorjancih, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših območij belohrbtega detla v Sloveniji. Pomemben habitat za živalske vrste predstavljata reki Krka in Kolpa s pritoki. V zadnjem desetletju se je povečala številčnost vider in zlasti bobrov, s tem pa tudi njegov vpliv na obrežno vegetacijo. Bober je prisoten v obeh rekah in njenih pritokih.
Steljniki
Steljniki so kmetijske površine porasle z redkim brezovim drevjem, mestoma rdečim borom in podrastjo orlove praproti in lisičjaka. Nastali so zaradi steljarjenja (grabljenje listja in košnja podarsti) v gozdovih belega gabra in hrasta. Značilni so za Belo krajino. Zaradi specifične rastlinske združbe bogatijo biotsko in krajinsko pestrost. Zaradi opustitve steljarjenja počasi izginjajo in se intenzivno zaraščajo v stelniški gozd. Štejemo jih med najbolj prepoznavne naravne krajinske znamenitosti Bele krajine. Med bolj znanimi steljniki so Vinomerski steljniki v bližini Metlike, Drašički steljniki, ki se razprostirajo zahodno od vasi Drašiči, Marindolski steljniki v bližini Marindola, Malinski steljniki ter Vlašički steljniki. Steljniki predstavljajo zakladnico številnih zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi varstva njihovih habitatov so uvrščeni v območje Natura 2000.
Črmošnjiška jelka
Črmošnjiška jelka je najdebelejša jelka v Sloveniji. S prsnim premerom 192 cm in obsegom 602 cm ter višino 45,5 m je najmogočnejše drevo Kočevskega roga. Njena piramidalno oblikovana krošnja se začne dvigati na približno 15 metrih. Raste na ravnih, plitvih kraških tleh in je videti zdrava. Obdana je s tanjšimi drevesi, kar še poudari njeno veličastnost. Raste v bližini gozdne ceste, zato je lahko dostopna in hitro opazna. Lokacija.
