Posebnosti območja

Gozdnogospodarsko območje Slovenj Gradec

Gozdnogospodarsko območje (GGO) Slovenj Gradec, v velikosti 88.891 ha, leži v osrednjem delu severne Slovenije. Območje obsega Dravsko, Mežiško in Mislinjsko dolino, kjer živi večina prebivalstva. Na severu je območje ob državni meji z Avstrijo. Doline obdaja gorati svet vzhodnih Karavank in Kamniško Savinjskih alp in Pohorje. Najnižja točka v območju je gladina reke Drave (320 m), najvišja točka v pogorju Pece (2.128 m).

GGO je sestavni del Pohorskega lovsko upravljavskega območja (LUO) in predstavlja njegov Z do SZ del. V območju je v celoti 20 lovišč, 2 lovišči pa delno segata tudi v GGO Maribor. Koroško lovsko zvezo sestavlja 19 lovskih družin, ostale so vključene v Lovsko zvezo Maribor.

V območju sta opredeljena dva značilna podnebna tipa, podnebje nižjega gorskega sveta ter zmerno celinsko podnebje. Večji del območja (okoli 95 %) spada v vodozbirno območje reke Drave in le manjši del v vodozbirno območje reke Save. Glavni vodotoki so reke Drava, Meža in Mislinja, kamor se zlivajo potoki in manjše reke.

V matični podlagi prevladujejo silikatne kamnine (77 %). Matična podlaga in razgibano površje vplivata na odpornost in propustnost kamnin ter nosilnost tal. Razvite talne oblike so rankerji, distrična rjava tla in evtrična rjava tla. Na karbonatni matični podlagi so se razvila rjava pokarbonatna tla in rendzine. V Dravski in Mislinjski dolini so se na rečno ledeniških terasah razvila obrečna tla, ki so v kmetijski rabi. Evtrična rjava tla so se razvila na kloritno-amfibolovem skrilavcu in spadajo med najbolj produktivna tla v območju.

Vegetacija

GGO spada v alpski fitogeografski prostor, zaradi razgibanega površja so prisotni vsi višinski pasovi gozdne vegetacije. Velik vpliv na vegetacijo v območju ima heterogena geološka podlaga. Na današnjo drevesno sestavo je močno vplivalo tudi preteklo gospodarjenje, ki je pospeševalo smreko. Tako današnja floristična sestava posameznih gozdnih rastiščnih tipov v območju precej odstopa od opisanih rastišč v bolj ohranjenem naravnem okolju, kar otežuje rastiščno opredeljevanje. V gozdnogospodarskem območju je evidentiranih 21 gozdnih rastiščnih tipov.

V območju prevladujejo bukovi gozdovi na 62,8 % površine, na silikatnih kamninah z večjo zračno in talno vlago, so evidentirana rastišča jelovih gozdov, večji delež v območju predstavlja tudi Predalpsko jelovo bukovje, na višje ležečih strnjenih gozdnih kompleksih porašča Zgornjegorsko smrekovje z gozdno bekico, manjši delež površine območja predstavljajo rastišča borovih gozdov, med katerimi prevladujejo Bazoljubna rdečeborov, ravninske terase ob reki Mislinji in Dravi porašča Dobovje in Dobovo belogabrovje, ki je močno degradirano zaradi intenzivnega človekovega vpliva.

Ostali gozdni rastiščni tipi v območju so evidentirani na manjših površinah, imajo pa velik pomen z vidika biotske pestrosti. Še posebej pomembno vlogo imajo ruševje in macesnovje na zgornji gozdni meji.

Gozdnatost

Gozdnatost v območju je 68,3 %. V lesni zalogi prevladujejo iglavci 82,4 %, listavci predstavljajo 17,6 %, vendar se njihov delež povečuje. Med iglavci prevladuje smreka, prisotni so še rdeči bor 6,7 %, jelka 4,2 %, macesen 3,7 % ter manjši delež ostalih predvsem neavtohtonih iglavcev duglazija, cemprin, zeleni bor in sitka. Med listavci prevladuje bukev z 11,7 % in plemeniti listavci 4,4 %, med katerimi prevladuje gorski javor, posamično so prisotni še lipa, gorski brest, češnja in oreh,  hrast v lesni zalogi predstavlja 0,5 %, med trdimi listavci je največ belega gabra in kostanja, med mehkimi listavci pa črne jelše in breze. Kot posamična primes se pojavljajo jerebika, siva jelša in trepetlika, mokovec, črni gaber in mali jesen.

Med razvojnimi fazami prevladujejo debeljaki (62 % površine gozdov), povečal se je delež sestojev v obnovi in  delež mladovij. GGO prevladujejo zasebni gozdovi (73 %), državnih je dobra četrtina. Glede na kategorije prevladujejo večnamenski gozdovi (93 %), varovalnih gozdov je 4,3 %, gozdov s posebnim namenom z dovoljenimi ukrepi je 1,5 %, gozdnih rezervatov nekaj več kot 1 %.

Temeljne strategije razvoja

Temeljne strategije, ki bodo glede na izpostavljene probleme zagotavljale uresničevanje postavljenih gozdnogospodarskih ciljev, so ohranjanje površine gozdov, predvsem zavarovanih gozdov, strnjenih gozdnih kompleksov in gozdov v kmetijski in primestni krajini. Gospodarjenje s ciljem sonaravnih in vrstno pestrih sestojev, kjer se z dinamičnim načinom gospodarjenja uravnava razmerje razvojnih faz.

Koncept zagotavlja na eni strani akumulacijo lesne zaloge in s tem zagotavljanje ponorov ogljika, ter na drugi strani prilagajanje na podnebne spremembe z zagotavljanjem sanacij ujm in razvoj sestojev z ustrezno drevesno sestavo. Izvedba načrtovanega poseka, nega, obnova in varstvo gozdov, odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in predvsem njihovo redno vzdrževanje so nujni ukrepi za uresničevanje ciljev. Uvajanje sodobnih tehnologij za delo v gozdu, prilagojeno – adaptivno gospodarjenje so izzivi stroke. Izobraževanje lastnikov gozdov, zagotavljanje večnamenske vloge gozdov in blaženje konfliktov med različnimi deležniki, zagotavljanje biotske pestrosti in prilagojenega gospodarjenja na območjih Natura 2000 so v izvajanje neposrednih ukrepov smiselno vključeni. Njihov pomen je potrebno poudariti v komunikaciji z javnostmi ter nadgraditi s primeri dobrih praks in vzgledi.

Pohorske planje

Pohorske planje, travišča na ovršnem delu Pohorja, v OE Slovenj Gradec segajo od Brešarjeve planine v GE Mislinja do Dobnikovega vrha na meji med GE Pohorje in GE Dravograd.

Planje je v preteklosti osnoval človek s pridobivanjem novih pašnih površin ter s poselitvijo najvišjih predelov Pohorja. V času razcveta glažutarstva in fužinarstva, je bilo Pohorje precej obljudeno. Kot je zapisal Badjura v svoji knjigi so bili v tistem času največji strnjeni pašni kompleksi vse od Rogle do Ribniške koče. Razvoj industrije v dolini, je prinesel propad kmetij, prazne planine in močno migracijo ljudi v dolino. Travna združba Nardetum se je pričela umikati gozdni vegetaciji, ki je pridobila dominantno vlogo na nekdanjih planjah.
Danes imamo na OE Slovenj Gradec evidentirane planje na Črnem vrhu, Jezerskem vrhu, Kopah in Planiki, danes uvrščamo pod naravne vrednote.