Obnova 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov

Slovenija ima bogato tradicijo načrtnega upravljanja z gozdovi. Gozd pokriva 58 % površine Slovenije, zato prav gozd in ohranjena narava prispevata k prepoznavnosti države in odslikavata odnos družbe do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje gozdnih virov. Z gozdarskim načrtovanjem uresničujemo cilje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V letih 2020, 2021 in 2022 poteka obnova območnih gozdnogospodarskih (GGN) in lovskoupravljavskih načrtov (LUN). Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih.

Vsebina

Novice

26. 5. 2023	Svet ZGS je 18. 5. 2023 določil predloge območnih gozdnogospodarskih načrtov in dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za obdobje 2021-2030
24. 8. 2022	Javne obravnave gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov in okoljskih poročil
1. 8. 2022	Javne razgrnitve območnih načrtov in okoljskih poročil
26. 1. 2022	Postopek celovite presoje vplivov na okolje za Območne gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte 2021-2030
16. 9. 2021	III. participativne delavnice na temo obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij
28. 6. 2021	Anketa o vrednotenju ciljev gospodarjenja z gozdovi pri območnih gozdnogospodarskih načrtih 2021-2030
4. 6. 2021	V maju 2021 so bile izvedene I. delavnice po gozdnogospodarskih območjih
24. 5. 2021	TEDEN GOZDOV 2021: "Načrtno z gozdom!"
4. 5. 2021	V maju bodo organizirane I. participativne delavnice na temo obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov po gozdnogospodarskih območjih
17. 2. 2021	ZGS prejel preko 300 različnih pobud k območnim gozdnogospodarskim in lovsko upravljavskim načrtom
5. 12. 2020	Uvodna predstavitev procesa obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov
2. 12. 2020	Sporočilo za javnost: Začetek procesa obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov
25. 11. 2020	Vabilo na uvodno predstavitev procesa obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov
31. 10. 2020	Z zbiranjem pobud se začenja proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov

Proces obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov

Zavod za gozdove Slovenije je v letu 2020 začel s pripravami na izdelavo območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov, ki v poteka v letih 2021 in 2022. Zaradi usklajevanja številnih interesov, ki jih družba od gozdov pričakuje je participacija deležnikov v postopku priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov zelo pomembna. Upoštevanje in vključevanje lastnikov gozdov, zastopnikov upravljavcev lovišč, kmetijskega sektorja in druge zainteresirane javnosti, kot so službe za varstvo narave, kulturne dediščine, upravljanja z vodami in lokalnih skupnosti je pomembno za uspešno načrtovanje in izvedbo načrtovanega. Participacija je formalno detajlno določena v Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo in predvidena kot sestavni del postopka sprejemanja načrta v dveh delih zbiranje pobud lastnikov gozdov in druge zainteresirane javnosti pred pričetkom izdelave načrta, ter v okviru javne razgrnitve in javne predstavitve osnutka načrta.

V času zbiranja pobud smo na ravni Slovenije izvedli predstavitev izdelave in sprejemanja območnih načrtov. Po koncu zbiranja pobud je bila izdelana analiza prispelih pobud in smernic, deležnike pa smo obvestili o rezlutatih zbiranja pobud in načinih upoštevanja pobud v nadaljnih korakih procesa. V obdobju med marcem in julijem bodo na ravni posameznih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih območij organizirane delavnice po vsebinskih sklopih, kamor bodo povabljeni deležniki na lokalni ravni (gozdnogospodarskega območja oz. lovskoupravljavskega območja). V postopku, ki je predstavljen v spodnji shemi, je po določitvi osnutka na svetu ZGS formalno določena tudi javna razgrnitev in javna obravnava, v kateri lahko s pripombami sodelujejo tudi lastniki gozdov in druga zainteresirana javnost, vendar pa je pripombe v tej fazi izdelave območnih načrtov v načrt težje vključevati.

Prenos sheme procesa obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov

Zadnja posodobitev: 26. 1. 2022

Uvodna predstavitev procesa obnove 10-letnih območnih GGN in LUN - december 2020

V sredo, 2. 12. 2020, je preko spletne konference potekala predstavitev procesa obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Udeležence sta uvodoma nagovorila mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije in dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Sledile so predstavitve procesa obnove gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki ga je predstavil dr. Aleš Poljanec, pomočnik direktorja ZGS za strokovne zadeve, in ključnih področij območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki so jih predstavili vodje strokovnih področij ZGS.

Več informacij, ogled predstavitev:

Strokovni sodelavci ZGS so na pisna vprašanja udeležencev odgovarjali že med predstavitvami, na koncu pa je sledila zaključna diskusija, v kateri so sodelovali predstavnice in predstavniki lastnikov gozdov, resornega ministrstva, lovskih družin, znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij ter drugi deležniki v procesu.

Predstavitve se je udeležilo preko 120 udeležencev, ki so bili glede na opravljeno anketo (N=66) večinoma zadovoljni. Udeleženci so predstavitev ocenili s povprečno oceno 4,5 (5 - 48 %, 4 - 48 %, 3 - 3 %), podobno je bilo z zadovoljstvom z možnostmi aktivnega sodelovanja v dogodku. 95 % udeležencev meni, da bo v procesu obnove dovolj možnosti za participacijo, 95 % se jih bo v proces tudi aktivno vključilo. Udeleženci so v komentarjih večinoma izrazili zadovoljstvo nad konceptom procesa obnove načrtov in pričakovanje, da bodo njihove pobude v načrtih upoštevane.

Zbiranje pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami - december 2020

Zavod za gozdove Slovenije v proces priprave območnih načrtov vključuje tudi vso zainteresirano javnost oziroma deležnike, zavedajoč se pomembnosti participativnega pristopa pri oblikovanju ciljev. V ta namen je v času od 1. novembra do 31. decembra 2020 potekalo zbiranje pobud k območnim načrtom. Zanimanje je bilo izjemno, saj smo preko posebej za ta namen oblikovanega spletnega obrazca prejeli kar 148 odzivov 131 različnih deležnikov (nekateri deležniki so svoje pobude naslovili na več različnih območij). 57 odzivov se je nanašalo na gozdnogospodarska območja, 82 na lovsko upravljavska območja in 9 na obe vrsti območij. Med deležniki so bile na prvem mestu nevladne organizacije (66) in fizične osebe (52), sledijo predstavniki lokalnih skupnosti (12) in pravne osebe (9) ter drugi (9). Med nevladnimi organizacijami so prevladovale lovske organizacije, društva zasebnih lastnikov gozdov in naravovarstvene organizacije ter med fizičnimi osebami zasebni lastniki gozdov. Velika večina odzivov je vsebovala po več konkretnih pobud. Na okoli 200 straneh se je zvrstilo preko 300 različnih pobud.

Zavod je vse pobude skrbno proučil in jih razvrstil na 12 različnih tematskih področij: gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje s populacijami divjadi in njenim življenjskim okoljem, gospodarjenje z gozdovi v luči klimatskih sprememb, gozdno lesna veriga, naravovarstvena vloga gozda, gozdna pedagogika, funkcije gozdov, problematika škod od divjadi v gozdu in na kmetijskih površinah, gojenje in varstvo gozdov, gozdne prometnice in tehnologija, problematika nemira v gozdu in tujerodne rastlinske in živalske vrste. Vse pobude se ne nanašajo na območne načrte, ampak tudi na druga tematska področja, kot je na primer problematika velikih zveri, ki je v Sloveniji zelo izpostavljena tema. Po drugi strani določenih pobud ni mogoče uresničiti brez spremembe predpisov. Zavod bo v teh primerih pobude posredoval pristojnim organom.

Delavnica na temo smernic za upravljanje divjadi v sloveniji v obdobju 2021-2030 - februar 2021

V torek, 16. 2. 2021, je potekala nacionalna delavnica na temo smernic za upravljanje divjadi v sloveniji v obdobju 2021-2030. Delavnice so se udeležili predstavniki vladnih, raziskovalnih in strokovnih instititucij, lastnikov gozdov, nevladnih ter drugih organizacij s področja lovsko upravljavskega načrtovanja.

Delavnica je predstavljala sklepni dogodek v procesu priprave smernic za upravljanje z divjadjo. Na delavnici so udeleženci obravnavali pomembna odprta vprašanja in dileme na področju smernic. Udeleženci so se razdelili v 3 skupine glede na področja diskusije: cilji upravljanja z divjadjo, upravljanje s tujerodnimi vrstami, spremljanje (monitoring) populacij divjadi.

Več informacij o poteku delavnice in njenih zaključkih je v zapisniku:

Zapisnik: delavnica na temo smernic za upravljanje divjadi v sloveniji v obdobju 2021-2030

I. delavnice po gozdnogospodarskih območjih - maj 2021

Na območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije so bile v prvi polovici maja 2021 uspešno izpeljane I. delavnice v sklopu obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021-2030. Delavnice so del participativnih aktivnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Izvedenih je bilo 14 delavnic, po ena v vsaki območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Delavnice so zaradi preprečevanja širjenja epidemije koronavirusa SarS-CoV-2 potekale v obliki spletnega dogodka. Osrednji cilji prvih delavnic po območnih enotah so bili: predstavitev procesa obnove območnih načrtov, predstavitev značilnosti gozdnogospodarskega območja; predstavitev stanja gozdov in preteklega gospodarjenja z gozdovi; oceno trajnostnega gospodarjenja; dopolnitev s strani ZGS zaznanih glavnih problemov in priložnosti v gozdnogospodarskih območjih s prepoznanimi prioritetami deležnikov.

Delavnic so se udeležili predstavniki različnih deležniških skupin, pomembno pa je bil zastopan tudi interes lastnikov gozdov. Na delavnicah pa so bili prisotni tudi predstavniki različnih vladnih in strokovnih institucij, predstavniki lokalnih skupnosti, občin in predstavniki varstva narave ter drugi deležniki povezani z gozdom in gozdnim prostorom. Na delavnicah so se razvile diskusije na različne teme, ki so pomembne za posamezno gozdnogospodarsko območje. Pogosto (ne glede na gozdnogospodarsko območje) pa so bile izpostavljene naslednje teme: naravne ujme in sanacija v ujmah poškodovanih gozdov, podnebne spremembe in spreminjajočemu podnebju prilagojeno gospodarjenje z gozdovi; aktivnost oz. neaktivnost lastnikov gozdov in razdrobljeno lastništvo gozdov; pristojnosti lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi; socialne funkcije gozdov (nabiralništvo, rekreacija, …), možnost materialnih nadomestil za lastnike gozdov za omejevanje gospodarjenja zaradi ekoloških in socialnih funkcij; problematika ohranjanja posebej pomembnih gozdov z vidika ekoloških funkcij gozdov; problematika neugodne strukture razvojnih faz v posameznih območjih in večje upoštevanje zahtev lastnikov gozdov pri načrtovanju z gozdovi.

Zaključki delavnice bodo (skupaj z zaključki predhodne interne delavnice) preneseni v vsebino poglavja Problemi in priložnosti v območnih gozdnogospodarskih načrtih. Zaključki delavnic, ki pa presegajo pristojnosti in možnosti načrtovanja v območnih načrtih pa so: vzpostavitev gozdarskega nadzora, modernizacija Zavoda za gozdove Slovenije, spremembe zakonodaje, problematika zagotavljanja zadostnih sredstev za vlaganja v gozdove.

Poročila izpeljanih I. delavnic po gozdnogospodarskih območjih:

Datum	Poročilo o delavnici
07. 05. 2021	ZGS OE Maribor
10. 05. 2021	ZGS OE Tolmin
10. 05. 2021	ZGS OE Kranj
11. 05. 2021	ZGS OE Nazarje
11. 05. 2021	ZGS OE Slovenj Gradec
12. 05. 2021	ZGS OE Ljubljana
12. 05. 2021	ZGS OE Novo mesto
12. 05. 2021	ZGS OE Celje
13. 05. 2021	ZGS OE Kočevje
13. 05. 2021	ZGS OE Bled
13. 05. 2021	ZGS OE Brežice
13. 05. 2021	ZGS OE Sežana
13. 05. 2021	ZGS OE Murska Sobota
14. 05. 2021	ZGS OE Postojna
SKUPNO POROČILO	ZGS, 14 območnih enot

I. delavnice na temo obnove dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov po lovsko upravljavskih območjih – junij in julij 2021

Na območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije so bile koncem junija in v prvi polovici julija 2021 uspešno izpeljane I. delavnice na temo obnove dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov po lovsko upravljavskih območjih za obdobje 2021-2030. Delavnice so del participativnih aktivnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Izvedenih je bilo 15 delavnic, po ena za vsako lovsko upravljavsko območje. Delavnice so zaradi preprečevanja širjenja epidemije koronavirusa SarS-CoV-2 potekale v obliki spletnega dogodka. Osrednji cilji delavnic po lovsko upravljavskih območijih (LUO) so bili: predstavitev LUO in do sedaj opravljenih analiz (stanje populacij divjadi in njihovega okolja ter presoja dosedanjega upravljanja), ter predstavitev procesa obnove območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov; dopolnitev glavnih problemov in priložnosti pri upravljanju divjadi s prepoznanimi prioritetami deležnikov preko izvedbe SWOT analize.

Delavnic so se udeležili predstavniki različnih deležniških skupin. Na delavnicah pa so bili prisotni tudi predstavniki različnih vladnih in strokovnih institucij, predstavniki lokalnih skupnosti, občin in predstavniki varstva narave, lovskih društev ter drugi deležniki povezani z gozdom in gozdnim prostorom. Na delavnicah so se razvile diskusije na različne teme, ki so pomembne za posamezno lovskoupravljavsko območje. Pogosto pa so bile izpostavljene naslednje teme: problematika izvajanja načrtov glede izboljševanja okolja in enotne obravnave škod; učinkovito reševanje usklajevanja rastlinske in živalske komponente gozda v smislu nemotene naravne obnove ciljnih drevesnih vrst; usmerjanje velikega pritiska na gozdni prostor s strani rekreacije, nabiralništva; poenostavitev načrtovanja in posledično omogočanje fleksibilnejšega izvajanja lova;omejitev pojava in širjenja tujerodnih živalskih vrst.

Ključni rezultati delavnic bodo vsebine za poglavje "Glavni problemi in priložnosti pri upravljanju divjadi" v dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtih.

Poročila izpeljanih I. delavnic po lovsko upravljavskih območjih:

Datum	Poročilo o delavnici za LUO
07. 07. 2021	GORENJSKO
08. 07. 2021	KAMNIŠKO - SAVINJSKO
07. 07. 2021	KOČEVSKO - BELOKRANJSKO
24. 06. 2021	NOTRANJSKO
15. 07. 2021	NOVOMEŠKO
09. 07. 2021	POHORSKO
15. 07. 2021	POMURSKO
07. 07. 2021	POSAVSKO
14. 07. 2021	PRIMORSKO
08. 07. 2021	PTUJSKO - ORMOŠKO
05. 07. 2021	SAVINJSKO - KOZJANSKO
07. 07. 2021	SLOVENSKO GORIŠKO
13. 07. 2021	TRIGLAVSKO
12. 07. 2021	ZAHODNO VISOKO KRAŠKO
09. 07. 2021	ZASAVSKO

III. participativne delavnice na temo obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij

V septembru 2021 pod naslovom »Cilji in usmeritve za 10-letne gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte območij« potekajo III. delavnice na temo obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov.

Namen delavnic je obravnava ciljev in strategij za gospodarjenje z gozdovi v posameznem gozdnogospodarskem območju in za upravljanje populacij divjadi v lovsko upravljavskem območju. Na delavnicah bodo skupaj obravnavani načrti gozdnogospodarskih in lovskih upravljavskih območij, saj sta divjad in gozd neločljiva sestavna dela gozdnega ekosistema.

Podlage za oblikovanje ciljev in strategij so bile poleg strokovnih podlag tudi pobude, ki ste jih deležniki podali na začetku izdelave območnega načrta, rezultati preteklih delavnic in participativno usklajenega dokumenta Smernice za upravljanje divjadi v Sloveniji v obdobju 2021 – 2030. Poleg samih ciljev in strategij bodo na delavnicah predstavljena tudi tveganja, ki lahko ogrozijo njihovo uresničitev in na katera z območnim načrtom ne moremo vplivati.

Skupaj bo po Sloveniji organiziranih 14 delavnic (ena delavnica na OE ZGS). V letih 2020 in 2021 je komunikacijo med posamezniki in organizacijami korenito spremenila epidemija koronavirusa SARS-CoV-2 in omejitve osebnih stikov in združevanj, ki so potrebne za preprečevanje njenega širjenja. Glede na trenutne razmere in izražene želje deležnikov bodo delavnice organizirane v fizični obliki, ob upoštevanju veljavnih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2. V primeru poslabšanja epidemioloških razmer bodo delavnice izvedene digitalno.

Območna enota ZGS	Datum delavnice	Informacije in prijava
Maribor	14. 9. 2021	Informacije: Mateja Cojzer, 041 657 752, prijave na: igor.kopse@zgs.si
Kranj	22. 9. 2021	Informacije: Vanja Primožič, 041 715 515, prijave na: domen.ovcar@zgs.si
Postojna	22. 9. 2021	Informacije: Marko Udovič, 041 657 304, prijave na: marko.udovic@zgs.si
Novo mesto	22. 9. 2021	Informacije: Drejc Kotnik, 041 657 467, prijave na: oenovomesto@zgs.si
Slovenj Gradec	22. 9. 2021	Informacije: Davorin Rogina, 051 256 415, prijave na: OESlovenjGradec@zgs.si
Bled	23. 9. 2021	Informacije: Andrej Gartner, 041 657 101, prijave na: oebled@zgs.gov.si
Nazarje	23. 9. 2021	Informacije: Vid Preložnik, 041 657 633, prijave na: oenazarje@zgs.si
Tolmin	24. 9. 2021	Informacije: Janez Pagon, 051 691 040, prijave na svit.trkman@zgs.si
Ljubljana	24. 9. 2021	Informacije: Andrej Jeklar, 041 657 248, prijave na: andrej.jeklar@zgs.si
Kočevje	24. 9. 2021	Informacije: Domen Kocjan, 041 523 855, domen.kocjan@zgs.si,
Brežice	24. 9. 2021	Informacije: Gregor Bogovič, 041 657 403, prijave na: manica.vintar@zgs.si
Sežana	28. 9. 2021	Informacije: Matej Reščič, 051 391 330, prijave na: oesezana@zgs.si
Celje	29. 9. 2021	Informacije: Matej Tajnikar, 041 657 608, prijave na: andrej.strnisa@zgs.si
Murska sobota	29. 9. 2021	Informacije: Danilo Belak, 041 657 842, prijave na: andrej.baligac@zgs.si

Sistem in organiziranost gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega načrtovanja

Upravljanje z gozdovi v Sloveniji temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti, pri čemer je gozdnogospodarsko načrtovanje pomembno orodje za uresničevanje temeljnih usmeritev glede rabe gozdov in hkrati pripomoček za sodelovanje z lastniki gozdov in različnimi javnostmi. Načrti so podlaga za izvajanje ukrepov v gozdnem prostoru. Zasnova gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega načrtovanja je opredeljena z Zakonom o gozdovih, Zakonom o divjadi in lovstvu ter s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Gozdnogospodarsko in lovskoupravljavsko načrtovanje v okviru javne gozdarske službe izvaja Zavod za gozdove Slovenije. Gozdnogospodarsko načrtovanje je hierarhično organiziran sistem na več ravneh in je zasnovan na ideji postopnega prehajanja iz splošnih, strateških usmeritev na ravni države do konkretnih ukrepov v sestoju. Strateške odločitve na nacionalni ravni, ki predstavljajo politiko gospodarjenja z gozdovi, so določene v Nacionalnem gozdnem programu. Gozdnogospodarski načrti so podlaga za adaptivno upravljanje gozdov in hkrati tudi pomembno orodje za zagotavljanje varstva narave in ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst na območjih Natura 2000.

Pomembno orodje za uresničevanje Nacionalnega gozdnega programa so območni gozdnogospodarski načrti (14 območij) in območni lovskoupravljavski načrti (15 območij), ki se vsakih deset let pripravljajo hkrati za celotno območje Slovenije. Posebnost območnih načrtov je hkratna obravnava gozdnogospodarskih vsebin in vsebin upravljanja s prostoživečimi živalskimi vrstami, zato so ti načrti pomemben instrument gozdarske politike, zagotavljanja lovsko upravljavskih ciljev, pomembno pa prispevajo tudi k interesom drugih področij (naravovarstvo, kmetijstvo in razvoj podeželja). Pomembne naloge območnih načrtov so: opredelitev temeljnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih problemov ter zasnova strategije za njihovo reševanje, opredelitev območij s poudarjenimi funkcijami gozdov in določitev izhodišč za odločitve o rabi gozdnega prostora. Opredelitev območij s poudarjenimi funkcijami gozdov in členitev prostora v območnih načrtih sta pomembni za zagotavljanje večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in sodelovanje v prostorskem načrtovanju.

Načrti za gozdnogospodarske enote (skupno jih je 231), ki se izdelujejo za obdobje 10 let, združujejo značilnosti okvirnega in podrobnega načrtovanja. Pomembna naloga teh načrtov je določitev možne stopnje rabe gozdov in potrebnih gojitvenih, varstvenih in ostalih del, ki so pomembni za zagotavljanje gozdnogospodarskih ciljev. Na ravni gozdnih odsekov in oddelkov izdelujemo najbolj podrobne gozdnogojitvene načrte, ki so namenjeni neposredni izvedbi ukrepov, tako da vključujejo že organizacijske vidike izvedbe del. Območnim načrtom so na področju lovsko upravljavskega načrtovanja hierarhično podrejeni letni načrti lovsko upravljavskih območij. Strateškim odločitvam dolgoročnih območnih načrtov o smereh upravljanja posameznih vrst divjadi pa tudi njihovega okolja v letnih (dvoletnih) načrtih sledijo konkretno in kvantitativno opredeljeni ukrepi (npr. višina odvzema divjadi). Z letnimi načrti lovišč se ukrepi predvideni za določeno lovsko upravljavsko območje številčno razdelijo po loviščih znotraj tega območja.

Hierarhična organiziranost celostnega načrtovanja gospodarjenja z gozdovi

Gozdni dialog

Gospodarjenje z gozdovi in njihovo rabo v Sloveniji skupaj z lastniki usmerjata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije kot vrhovna državna ustanova za področje gozdarstva in Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba. Z gozdovi se gospodari na podlagi načrtov gozdnogospodarskih območij, načrtov gozdnogospodarskih enot in gozdno gojitvenih načrtov. Gozdnogospodarske načrte izdelujejo pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki jih potrjuje minister, pristojen za gozdarstvo, oz. vlada. Ta naloga je določena v Zakonu o gozdovih in se v celoti financira iz proračuna Republike Slovenije. Načrti se izdelajo za vse gozdove, ne glede na lastništvo in ob upoštevanju posebnosti na posameznih območjih.

Lastnik gozda mora s svojim gozdom gospodariti v skladu z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom. Pravico ima sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrta. Potrebe, predlogi in zahteve lastnikov se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

Proces obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov poteka v okviru Gozdnega dialoga. Gozdni dialog je odprt dolgoročni dialoški proces, ki spremlja proces gospodarjenja z gozdovi in je namenjen vsem deležniko, ki so povezani s področjem gozdov in gozdarstva. Gozdni dialog nudi v okviru partnerskih diskusij možnost za izmenjavo različnih stališč in oblikovanje dogovorov, za oceno problemov, kakor tudi oblikovanje rešitev v podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. Dialog poleg tega omogoča tudi povezovanje gozdno-politično relevantnih tematskih stališč z različnih področij v ti. module in s tem učinkovitejšo obravnavo aktualnih tem.