Celostna grafična podoba in digitalizacija javne gozdarske službe so rezultat napredka projekta eGozdarstvo. V letu 2024 poteka tudi nabava opreme za pisarne, za delo na terenu, zamenjava inštalacij in nadgradnja elektro omrežij v pisarnah. Gozdarji ZGS upe polagajo na digitalizacijo procesov dela in informatizacijo, da bodo imeli v prihodnje manj dela z birokracijo in več časa za delo na terenu. Do dokončnega prehoda na novo celostno grafično podobo bosta v uporabi novi in stari logotip.

Do konca leta 2024 bo prenovljena tudi spletna stran ZGS (www.zgs.si). Poleg sodobnega izgleda bo največja prednost prenovljene strani bolj pregledna vsebina. ZGS ima veliko delovnih področij, obsežen nabor gradiv in 30 let znanj, ki bodo predstavljeni na uporabniku prijazen način.  

Projekt eGozdarstvo je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k digitalnemu prehodu.

Gozdarji so ji predstavili delo in obnovo sušečih se delov gozda v skladu z gozdnogospodarskim načrtom 2016-2025 ter izzive, s katerimi se srečujejo zaradi vpliva podnebnih sprememb. Pomembni ukrepi vključujejo tudi oblikovanje ekocelic in habitatna drevesa. Na območju Krakovskega gozda so izločene štiri ekocelice, kjer se na določenih površinah 20 let ne gospodari, gozd pa je prepuščen naravnemu razvoju v skupni površini 2,17 ha, in dve habitatni drevesi.

Skupno je v Sloveniji izločenih 8.782 ha ekocelic brez ukrepanja, kar pomembno prispeva k ohranjanju biotske pestrosti na Natura 2000 območjih. V obdobju od uveljavitve gozdnega sklada je bilo iz gozdnega sklada v zasebnih gozdovih na ravni celotne Slovenije izločenih 1.454 habitatnih dreves.

S prvo slovensko nagrado Natura 2000 smo v letu 2022 dobili izbor najboljših praks varstva narave v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi za preteklih 18 let Slovenije v Evropski uniji. Zmagovalci so prispevali tudi k delitvi izkušenj varstva narave. Slovenska nagrada Natura 2000 poteka v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji.

Prijave mogoče od 21. maja 2024 naprej. Prvič priložnost tudi za akcije ljubiteljske znanosti.
Priložnost za to, da izpostavimo najboljše slovenske primere različnih dejavnosti in sektorjev za varstvo narave, je ponovno letos. Od 21. maja do 2. septembra 2024 so mogoče prijave na slovensko nagrado Natura 2000 za organizacije, aktivnosti in projekte, ki so v zadnjih petih letih v enem ali več območjih Nature 2000 doprinesli k pozitivnim učinkom varstva narave. Vsi zaineteresirani lahko oddajo prijave na spletnem mestu natura2000.si. 

Primere dobre prakse je letos mogoče prijaviti v šest različnih kategorij. Letošnja novost je kategorija: ljubiteljska znanost za Naturo 2000. Poleg te so mogoče prijave še v naslednje kategorije: varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji, slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000, družbeno-gospodarske koristi, sodelovanje, komunikacijske akcije za območja Nature 2000.

Nagrajence druge slovenske Nagrade 2000 bo izbrala devetčlanska strokovna žirija, ki jo odlikujejo strokovnjaki, ki poleg raziskovalnega dela postavljajo v ospredje konkretne rezultate na terenu ter sodelovanje in povezovanje med različnimi sektorji, lastniki zemljišč in lokalnimi skupnostmi. S svojim dolgoletnim delom na  različnih področjih pomembno prispevajo k varstvu narave na terenu. Člani strokovne žirije slovenske nagrade Natura 2000 so: Andrej Arih, Javni zavod Triglavski narodni park; mag. Martina Kačičnik Jančar, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Aljaž Jenič, Zavod za ribištvo Slovenije; Jana Kus Veenvliet, Zavod Symbiosis; mag. Julijana Lebez Lozej, biologinja; Tomaž Mihelič, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije; mag. Matevž Močnik Grčar, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; Boris Rantaša, Gozdarski inštitut Slovenije ter doc. dr. Alenka Žunič Kosi, Nacionalni inštitut za biologijo.

Kdo so zmagovalci prve slovenske nagrada Natura 2000?
Prvič je bila slovenska nagrada Natura 2000 podeljena leta 2022. Združila je 18 let dobrih praks več kot 100 organizacij, ki so prispevale k učinkovitemu upravljanju območij Nature 2000 z dolgoročnimi učinki. V petih kategorijah so skupno prejeli 21 prijav, osemčlanska žirija pa je razglasila šest zmagovalcev: Notranjski regijski park; Kozjanski regijski park; Nacionalni inštitut za biologijo; Zavod za gozdove Slovenije; Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, območna enota Celje; Javni zavod Triglavski narodni park. Zmagovalci so poskrbeli za renaturacijo struge Stržena na Cerkniškem jezeru, upravljajo s travniškimi sadovnjaki v Kozjanskem parku, pomembno so prispevali k raziskovanju hroščev v Sloveniji, pomagali so pri preprečevanju škod po velikih zvereh, krepili so sodelovanje s šolami v Biosfernem območju Julijske Alpe ter sodelovali pri upravljanju nahajališča rumenega sleča na Vrhku. Več informacij o zmagovalcih prve slovenske nagrade je dostopnih na tej povezavi.

Natura 2000 je priložnost, da ohranjamo naravno dediščino Slovenije in Evrope
Danes nekaj več kot 37 % Slovenije pokrivajo območja Nature 2000. Kar 70 % slovenske Nature 2000 je v gozdovih, 20 % pa na kmetijskih zemljiščih. Z Naturo 2000 v Sloveniji že 20 let varujemo naravno dediščino slovenskega in evropskega pomena. Z razglasitvijo Nature 2000 pa smo pridobili tudi možnosti črpanja evropskih sredstev za namene njene ohranitve.

Dodatne informacije: Špela Polak Bizjak, 041 390 229
 

Leto 2023 je bilo najtoplejše v zgodovini in že trinajsto zapored, ki je bilo toplejše od normale. Lanskoletne poletne ujme pa so bile v gozdovih vzrok za obsežna območja poškodovanega drevja, saj je bilo skupno poškodovanega za 1,4 milijona m3 lesa. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so na podlagi dejavnikov, izmerjenih v preteklem letu, z modelom napovedali verjetnost letošnjega sanitarnega poseka smreke. Najbolj so ogrožena gozdnogospodarska območja Slovenj Gradec, Nazarje, Kranj in Ljubljana, v nekoliko manjši meri pa bodo prizadeta tudi druga gozdnogospodarska območja. Za ta namen so izdelali interaktivno karto, na kateri so prikazana območja z večjo in manjšo verjetnostjo pojava žarišč napadov podlubnikov, ki bo v pripomogla k hitrejšemu in bolj učinkovitemu ukrepanju. Povezava: www.zdravgozd.si/karta.aspx    

Hitro ukrepanje zmanjšuje škodo

Revirni gozdarji ZGS pospešeno pregledujejo ogrožene gozdove in lastnikom gozdov z odločbo določajo posek lubadark in močno poškodovanih smrek. Kljub temu zaradi obsežnosti in zamudnosti dela vse smreke in tudi jelke, ki jih je treba zaradi napada podlubnikov ali močne poškodovanosti čimprej posekati, še niso odkrite in določene za posek. Zato ZGS poziva lastnike gozdov, da tudi sami pregledajo svoje gozdove in potrebe po sanitarni sečnji čim prej sporočijo revirnim gozdarjem. Najbolj naj bodo pozorni na sveže podrte in polomljene smreke in jelke. Preverijo naj okolico lanskoletnih sečišč iglavcev, saj so robna drevesa na sečiščih zelo podvržena vetrolomom. 

Poseka lubadark in preko zime polomljenih smrek se lahko lastniki gozdov lotijo, preden jim to z odločbo določi Zavod za gozdove Slovenije. Morajo po o tem predhodno obvestili svojega revirnega gozdarja.

Za zajezitev širjenja podlubnikov in zmanjšanje škode v gozdovih je ključno, da se v prvem delu leta odkrije in poseka čim več lubadark in se jih odpelje iz gozda v lupljenje ali predelavo. Pravočasen posek lubadark je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Več informacij o ukrepanju za zajezitev širjenja podlubnikov je objavljenih na spletni strani ZGS.

Serijo so pripravili v Zavodu Štirna v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Skupno so k sodelovanju povabili 19 sogovornikov, med katerimi so strokovnjaki za upravljanje z gozdom in tudi lastniki gozdov.

Gozdovi pokrivajo 58 % Slovenije. Območja Nature 2000 pokrivajo malo manj kot polovico slovenskih gozdov. Več kot dve tretjini slovenskih območij Nature 2000 je v gozdovih (70 %). V slovenskih gozdovih prevladujejo listavci (55,7 %), 44,3 % je iglavcev. Med drevesnimi vrstami prevladujeta bukev (33 %)
in smreka (30 %). V gozdovih v območjih Nature 2000 pa se ukrepi pogosto načrtujejo za vrste hroščev (npr. bukov kozliček) in gozdnih ptic (divji petelin, koconogi čuk, triprsti detel).

V izobraževalni seriji Gozdarji za Naturo 2000 so štirje videi namenjeni predstavitvi konkretnih ukrepov varstva narave: ekocelice, habitatna drevesa, odmrla lesna biomasa in mirna območja. Financiranje za te ukrepe v zasebnih gozdovih lahko lastniki v sodelovanju s strokovnjaki za upravljanje z gozdom pridobijo iz Gozdnega sklada. Ti ukrepi so del celovitega upravljanja z gozdom, ki ga lahko spoznamo v videih: Gozdarji za Naturo 2000, Nega gozda ter Bolezni in škodljivci. Slednji prikazuje vse pogostejše izzive, s katerimi se zaradi podnebnih sprememb srečujemo tudi v slovenskih gozdovih. Dva videa v seriji sta namenjena gozdnim vodnim virom – to sta Obnova in vzdrževanje gozdnih vodnih virov ter Dvoživke Slovenije, ki ju dopolnjuje tudi priročnik. Namenjen je predvsem strokovnjakom za upravljanje z gozdom in tistim lastnikom, ki se v svojih gozdovih srečujejo z vodnimi viri.

Videi izobraževalne serije Gozdarji za Naturo 2000, so dostopni na povezavi. 

V Sloveniji imamo več kot 100-letno zgodovino upravljanja gozdov. Več kot 77 % gozdov je v zasebni lasti (20 % gozdov je državnih). Pri ohranjanju gozdov je zato ključno dobro sodelovanje strokovnjakov za upravljanje z gozdovi in lastnikov gozdov, prav tako kot dobro poznavanje in razumevanje različnih faz življenjskega cikla gozdov, saj so nanje vezane različne živalske, rastlinske in glivne vrste.

Zavod za gozdove Slovenije upravljanje z gozdovi načrtuje na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Pri tem sodeluje z drugimi strokovnimi organizacijami in lastniki gozdov, v sodelovanju s katerimi vsakih 10 let pripravlja gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih območij in enot. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij so v celoti usklajeni z zahtevami varstva narave, Slovenija ima razglašene tudi gozdne rezervate in varovalne gozdove, s katerimi prispeva k varstvu živalskih, drevesnih in drugih rastlinskih vrst v gozdovih Nature 2000 in izven njih.

Vzdrževanje in izdelava vodnih virov v gozdu.

Infografika - Gozdovi Nature 2000 v Sloveniji.

Zakaj je sodelovanje ključno?
Stanje populacij velikih zveri, metode spremljanja, prostorske značilnosti njihovih habitatov ter stopnja interakcije s človekom in posledično konflikti se razlikujejo med regijami in znotraj njih samih. Čeprav za ohranjanje volka, rjavega medveda in evrazijskega risa v Evropski uniji velja enaka pravna podlaga, pa se politične prakse pri samem upravljanju ohranjanja med državami razlikujejo. Namen konference je tako zagotoviti celovito sliko stanja in upravljanja s populacijami velikih zveri v Alpah in Karpatih, zato se bo konferenca osredotočila na izmenjavo izkušenj in razkrivanje razlik v praksah upravljanja na regionalni in nacionalni ravni. S tem želi prispevati k boljšemu razumevanju ter boljšemu varstvu in upravljanju velikih zveri na vseevropski ravni. 
 

V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij žuželk in bolezni gozdnega drevja, ki ogroža gozdove.

Kako preprečiti požar v naravi?

• pri kurjenju v naravi kurišče obdajte z negorljivim materialom;
• kurjenje naj vedno nadzoruje polnoletna oseba, pripravite opremo, naprave in sredstva za gašenje začetnega požara;
• po končanem kurjenju ogenj popolnima pogasite (uporabite lahko zemljo, vedro z vodo, cev za zalivanje,  gasilnik in podobno);
• da ne bi prišlo do požara v naravi poskrbite za urejeno okolico doma,
• ne odmetavajte cigaretnih ogorkov;
• po gozdu in suhi travi se ne vozite z motorji, štirikolesniki in avtomobili,
• v suhih in vetrovnih dneh ne kurite;
• upoštevajte razglase velike ali zelo velike požarne ogroženosti.

Kaj storiti, če zagori?

• če opazimo ogenj oziroma smo ogenj povzročili s svojimi aktivnostmi, moramo ohraniti prisebnost in ostati mirni. Če ogenj ne ogroža vašega življenja oziroma zdravja, poskušajte ogenj pogasiti oziroma omejiti z razpoložljivimi priročnimi sredstvi;
• če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, takoj pokličite Center za obveščanje na številko 112. Operaterju na številki 112 povejte kdo kliče, kje gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje in živali. Na varnem mestu počakajte na prihod gasilcev in jih usmerite h kraju požara;
• če je požar v naravi v bližini vašega doma in je v zraku dim, zaprite okna in vrata ter zatesnite odprtine ter iz okolice stavbe umaknite predmete, ki jih lahko zajame ogenj;
• če je odrejen zaščitni ukrep evakuacija, upoštevajte navodila pristojnih služb, s seboj vzemite nujne stvari, ki ste jih pripravili za primer nesreče;
• ob vrnitvi na dom preglejte stanje stavbe, opazujte dogajanje v okolici in bodite pozorni na morebitne nove izbruhe požara.

Brošura: Požar v naravi

Plakat: Požar v naravi

Jesenska podoba gozdov in tudi zimska brez snežne idile je nedvomno manj navdihujoča, kot tista v bujnem zelenju v dobi vegetacije. A iz subjektivne zaznave le dela gozda ne moremo ocenjevati resničnost numeričnih podatkov, ki se jih ugotavlja z različnimi metodami, kot sta prirastek, ki se izraža v m³/ha, ali posek, ki ga merimo v m³. Statistične metode, ki temeljijo na vzorčenju in jih uporabljamo zaradi velikega obsega podatkov, so matematično objektivne in imajo določen interval zaupanja. Ne vidim sistemskega razloga (npr. odvisnost institucije od rezultatov popisa oziroma inventure), zaradi katerega bi nekdo imel interes manipulirati s podatki oz. jih prirejati.

S podatkom o poseku v gozdovih ima gozdarska panoga težavo drugje. Bilančno. Težava je v predpostavki, da je vsako drevo v gozdu, ki je posekano, predhodno tudi označeno za posek. In tudi vsako posekano predhodno neoznačeno drevo, naj bi bilo naknadno evidentirano kot posekano. To je slepa pega slovenskega gozdarstva. Revirni gozdar javne gozdarske službe bi moral po obstoječi zakonodaji v vsakem trenutku vedeti za nekaj milijonov(!) dreves v svojem revirju, ali so na svojem mestu ali niso. To je tako, kot če bi si Policija zadala nalogo, da evidentira in kaznuje prav vsako prehitro vožnjo. Naj dodam, da Zakon o gozdovih ne pozna »uradnega« podatka o poseku, temveč predpisuje evidenco o izdanih odločbah o poseku. 

Ocena dejanskega poseka v slovenskih gozdovih z uporabo kombinirane metode vzorčenja in podatkov iz evidence o izdanih odločbah je bila sicer prvič predstavljena v Poročilu o gozdovih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2022. Z novimi tehnologijami daljinskega zaznavanja je ne samo mogoče, temveč tudi nujno, to oceno v bližnji prihodnosti še izboljševati. Iluzijo o zmožnosti fizične kontrole nad prav vsakim drevesom v slovenskih gozdovih pa opustiti.

Za podrobnejše podatke o prirastku, poseku in lesni zalogi zainteresiranim bralcem predlagam primerjalni vpogled v publikacijo Stanje evropskih gozdov (State of Europe's Forests, 2020), v kateri je nazorno opisano mesto, ki ga slovenski gozdovi zasedajo v evropski druščini.

Nedovoljen posek ni enako kraja

Med razlikami v evidenci izdanih odločb o poseku in dejanskim posekom so mediji (in politika občasno, glede na dnevne potrebe) naredili neresničen in nevaren enačaj, kot da je vsa razlika med evidentiranim in neevidentiranim posekom enako kraja. Temu še zdaleč ni tako. Kot vemo, kraja oz. tatvina pomeni protipravno prilastitev tuje stvari. Posek dreves v gozdu, brez predhodne odobritve s strani javne gozdarske službe, je po Zakonu o gozdovih sicer prekršek, a še zdaleč ne vedno tudi kraja.

Da se v gozdovih dogajajo tudi kraje, in da je nadzor nad dogajanjem v gozdovih bistveno težje zagotavljati kot v kakšni gospodarski družbi ali v trgovini, je nedvomno res in ga bo treba okrepiti. Vendar pa metoda posplošitve iz malega v veliko, torej iz konkretnega sečišča na celotno Slovenijo, ne zdrži. Pri poseku na Pohorju, ki je bil predmet izrednega notranjega nadzora javne gozdarske službe, tudi ni šlo za krajo, temveč za deloma neevidentiran posek drevja. Iz tega zagotovo ni mogoče zaključiti, da se 27 odstotkov posekanega lesa v Sloveniji ukrade. Kljub temu pa mora imeti javna gozdarska služba do tovrstnih prekrškov in še posebej do kraje ničelno toleranco. 

Trajanje obnove gozdov in cikel gospodarskega gozda

Z laičnim opazovanjem konkretnega gozda, da je življenjski cikel gozda dolg in je tudi zato potrebno z njim načrtno, pazljivo in umno ravnati, se vsekakor strinjam. A gozdarji ločimo več razvojnih faz gozda, kot so mladovje, debeljak, pomlajenec …, in vse so gozd. Povprečna načrtovana doba gospodarskega gozda je v Sloveniji 120 let in v tem času se izmenjajo vse razvojne faze. Biološka doba naravi prepuščenega gozda pa je precej daljša. Gozdne inventure javne gozdarske službe ugotavljajo presežek odraslih razvojnih faz, torej tistega, kar laik imenuje gozd v pravem okoljskem pomenu te besede. Zaenkrat je na srečo še tako, kljub vsem posledicam podnebnih sprememb v gozdovih. Je pa res, da je slabo načrtovan in slabo izvedena sečnja in posledična nenegovanost zasnove precej slaba podoba, ki razočara tako strokovnjaka kot vsakega ljubitelja gozda. 

Malomarna izvedba sečnje

Žal smo marsikje priča neustrezno izvedenim sečiščem, ki so daleč od skrbnega ravnanja z gozdom. Predpis s področja gozdnega reda je podroben, a izvedba marsikdaj močno odstopa od predpisanega. To je torej jasna naloga javne in tudi inšpekcijske gozdarske službe na tem področju. Naj dodam, da je vedno manj lastnikov gozdov, ki bi sami opravljali gozdno proizvodnjo v svojem gozdu in bili kot taki garant v skrbi za lastno premoženje in družinsko tradicijo. Najeti izvajalec ni emocionalno vezan na gozd, pogodbene zaveze med izvajalcem in naročnikom del so šibke. Naslednje neizogibno dejstvo je trend sprememb proizvodnih tehnologij, ki ni lastna samo slovenskemu gozdarstvu. Smrtno nevarno in naporno delo z ročno motorno žago, ki je prevladovalo od 60. let prejšnjega stoletja, počasi (v Sloveniji celo bolj počasi kot v marsikateri evropski državi), a zanesljivo odmira. Zamenjuje ga t. i. strojna sečnja, ki je izredno učinkovita in dobrodošla predvsem pri sanaciji velikopovršinskih ujm, pri rednem gospodarjenju pa žal marsikdaj zdrsne v globoke blatne kolesnice in druge nepazljivosti. Da bodo v prihodnje sečišča bolj urejena, je mogoče marsikaj narediti tako z osveščanjem kot z nadzorom in kaznovanjem. 

Trk javnega in zasebnega interesa

Trk javnega in zasebnega interesa je treba reševati ne samo s poudarjenim neodvisnim nadzorom, temveč s celotno paleto storitev kakovostne javne gozdarske službe. Ena od ključnih storitev javne gozdarske službe za razreševanje tega konflikta, je tudi skupna izbira drevja za posek. O pomenu usklajevanja javnega in zasebnega interesa pri usmerjanju gospodarjenja z gozdovi govori med drugim odločba Ustavnega sodišča št. U-I-77/08-14 z dne 8. 7. 2010.

Pri tem pa nikakor ne gre zanemariti tudi revizije Računskega sodišča (Smotrnost upravljanja z gozdovi, 2012), ki je za postopke skupne izbire drevja za posek že leta 2010 priporočalo tako zakonodajne kot operativne poenostavitve in racionalizacije postopkov. Do sprememb v pretežni meri še ni prišlo, kar je mogoče pripisati določeni rigidnosti gozdarske stroke in splošni družbeni nepripravljenosti na izvedbo sistemskih sprememb obenem.

Uporaba lesa 

V skrbi za vitalnost, stabilnost, zdravje in biološko pestrost gozda se (ne samo pri nas) pojavljajo ideje, da bi bilo gozdove najbolje v čim večji meri prepustiti naravnemu razvoju in z njimi aktivno ne-gospodariti. Pri tem se človekova poraba lesa, torej sečnja, izpostavlja kot problem. Slovensko gozdarstvo je skozi generacije dokazalo, da je mogoče s konceptom sonaravnega gospodarjenja pridobivati ekološko prijazen material, kar les nedvomno je, obenem pa trajnostno skrbeti za ostale funkcije (ekosistemske storitve) gozdov in hkrati skrbeti za povečevanje oziroma ohranjanje gozdnih fondov. Tako je lesna zaloga slovenskih gozdov, kljub gospodarski rabi, v zadnjem stoletju naraščala in je danes visoka. Ima pa svoje meje rasti, podobno kot je to pri človekovi rasti v višino.

Slovenska družba bi morala uporabljati bistveno več lesa, na čim bolj umen in trajnosten način in v zameno za druge neekološke materiale, kot so beton, jeklo, steklo in plastika. Z obsegom poseka in porabe lesa ne zajedamo v trajnost gozdnih donosov. Prav nasprotno, desetletja smo jadikovali nad izvozom hlodovine, v zadnjih letih pa je bilanca uvoza in izvoza okroglega lesa nekaj bolj uravnana (Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, 2022). Mimogrede, načelo trajnosti je gozdarska stroka vpeljala v svoje delovanje že koncem 19. stoletja, medtem ko se je širša družba pričela ukvarjati s trajnostjo šele sedaj, v času kritičnega zavedanja človekovega pustošenja planeta. Trajnost oz. trajnostnost je tako postala skorajda obvezna floskula z zelenim prehodom in podobnim, žal mnogokrat brezvrednim, besedičenjem vred.

Še bolj jasno povedano, na nivoju Slovenije nikakor ne ropamo, devastiramo in siromašimo gozdov. Kar pa ne pomeni, da se žal na posameznih sečiščih tovrstni ekscesi ne dogajajo.

Skrb vzbujajoča prihodnost (slovenskih) gozdov

Prihodnost gozdov, ne samo slovenskih, in s tem prihodnost človeške civilizacije je skrb vzbujajoča. Mnogo bolj kot dodaten posek brez predhodne odobritve in bolj kot neustrezen gozdni red, slovenske gozdove v prvi vrsti ogrožajo posledice podnebnih sprememb, naravne ujme, ki destabilizirajo sestoje, dvig temperatur, ki slabi vitalnost dreves in ogroža obstoj nekaterih drevesnih vrst, vdor tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst in zmanjšana možnost usmerjanja razvoja gozdov v teh novih pogojih. Slovenske gozdove mnogo bolj ogrožajo zunanji dejavniki, kot pa izvedbene napake v sami panogi. Podnebni scenariji, kot se napovedujejo, bodo zahtevali nove prijeme, večjo pozornost in večja vlaganja v gozdove. Gozdovi bodo namreč vedno težje izpolnjevali vsa pričakovanja, ki jih ima družba od njih.

Ena od pomembna nalog javne gozdarske službe je, da s kakovostnim zbiranjem in nedvoumnim izkazovanjem podatkov aktivno seznanja družbo z aktualnim stanjem slovenskih gozdov. Vitalni interes gozdarske stroke mora biti zagotavljanje zanesljivih in jasnih podatkov, metodološka neoporečnost in predvsem zavedanje, da je ključnega pomena zaupanje vsakega državljana v njene številke. 

Gregor Danev, univ. dipl. inž. gozdarstva
 

Tematske poti nam govore o vsebini na poti, kulturni in naravni dediščini, kulinariki … in ljudeh. Vsaka taka pot uporabniku omogoča celovito doživetje vsebine, ki ji je pot posvečena. Tematske poti povezujejo krajinske in regionalne zanimivosti ter povezujejo in usmerjajo potencialne obiskovalce. Istočasno pa povezujejo posamezne udeležence, kot so občine in društva ter razne kulturne ter turistične organizacije in podjetja, kar vodi k boljši učinkovitosti ponudbe.

Na natečaju lahko brezplačno sodelujejo tako ljubiteljski kot poklicni fotografi z vsega sveta. Natečaj je organiziran skladno s pravili Fotografske zveze Slovenije (FZS). 02/2024.

Vsak udeleženec lahko sodeluje s po največ šestimi barvnimi ali črno belimi fotografijami. Na natečaju lahko sodelujete le s fotografijami, ki so bile posnete na/ob katerikoli učni ali tematski gozdni poti v Sloveniji. Vsebina fotografije ni nujno vezana na prikaz same poti, pomembno je, da je fotografija nastala ob/na poti. Primer: Fotografija lahko prikazuje poleg same poti tudi cel spekter ostalih motivov; okoliško pokrajino, ljudi in kraje ob poti, živalski in rastlinski svet, znamenitosti in podobno.

Na razpis sprejemamo samo fotografije ustvarjene s pomočjo fotografske opreme. Kreacije, ustvarjene s pomočjo programov umetne inteligence (AI/UI) niso dovoljene. Fotografija, ki ne bo ustrezala pravilom natečaja, bo izločena.

Vse podrobnosti in javni razpis so objavljeni na www.natecaj.eu

Prvi korak na poti k zmanjšanju števila nesreč je, da bo vsak lastnik gozda pred začetkom dela kritično ocenil svoje znanje, opremo in psihofizično pripravljenost. Kdor ima le v eni točki pomisleke, naj delo raje odda za to usposobljenim in registriranim izvajalcem. 

S tečajem v Komnu, ki smo ga izvedli  v oktobru, na OE Sežana ZGS nadaljujemo niz usposabljanj za varno delo v gozdu. Tečaja varnega dela z motorno žago se je udeležilo 16 udeležencev iz Krasa in Brkinov. Med slušatelji je bilo veliko takih, ki so obnovili znanje, pa tudi tistih, ki se s tem delom srečujejo prvič. Tečaj je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 za leto 2023 in je bil za udeležence brezplačen.
Udeleženci tečaja so se prvi dan seznanili z osnovnim poznavanjem motorne žage, osnovami varne sečnje dreves, tehničnem pregledom motornih žag ter predstavitvijo orodij in opreme sekača. Teoretičnemu delu je sledil prikaz sečnje dreves po fazah in vadba na poligonu. 

Drugi dan so si tečajniki nabrali spretnosti, ki so potrebne za delo z motorno žago. Najprej so predavatelji pregledali motorne žage in tečajnikom pokazali postopke njenega vzdrževanja: čiščenje, brušenje, nastavitev motorja. Sledilo je opremljanje udeležencev z osebnimi zaščitnimi sredstvi in šolski prikaz varnega podiranja po posameznih fazah. Tečajniki so lahko sami pod izkušenim očesom predavateljev vadili vse postopke podiranja in kleščenja gozdnega drevja.
Statistike kažejo, da je med udeleženci tečajev varnega dela v gozdu število smrtnih žrtev precej nižje. V prihodnjih letih bodo za sofinanciranje tečajev varnega dela v gozdu spet na voljo sredstva iz Programa razvoja podeželja. Lastnike gozdov zato pozivamo, da naj to možnost čim bolje izkoristijo.

Na spletni strani ZGS je na voljo literatura in razpored tečajev varnega dela v gozdu. Predstavitev varnega dela v gozdu in uporabo osebne varovalne opreme organiziramo na vseh večjih sejmih in lokalnih prireditvah, zainteresirani pa se lahko o varnem delu v gozdu posvetujete tudi z vašim revirnim gozdarjem.

Kratki nasveti Zavoda za gozdove Slovenije za varno delo v gozdu:
 

• Pri podiranju uporabljajmo le ustrezno profesionalno orodje in opremo!
• Motorna žaga naj bo dobro vzdrževana in nabrušena!
• Čim več žagajmo s trebušno stranjo meča!

• Motorna žaga naj bo čim bliže telesu, oprta na nogo ali deblo!
• Delajmo z vzravnano hrbtenico!
• Uporabljajmo osebna zaščitna sredstva!
• Upoštevajmo pravila varnega dela,
• Delajmo z glavo!
   

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana

Enako kot pri gašenju požara se je tudi na prvih akcijah obnove gozda povezala cela Slovenija. Prostovoljci od vsepovsod so in ste domačinom izkazali podporo in vlili upanje, da bo po požaru pust in črn Kras nekoč spet zelen. 
V Koordinacijskem centru za obnovo pogorelega Krasa smo skupaj z lokalno skupnostjo zasnovali dve večji jesenski akciji pogozdovanja.

Pri Pomniku miru na Cerju v občini Miren - Kostanjevica se bomo zbrali

-    v petek, 24. novembra 2023, ob 9. uri
in
-    v soboto, 25. novembra 2023, ob 9. uri.

Zaradi boljše organizacije dogodkov so obvezne prijave do vključno 20. 11. 2023. Prijavni obrazec je objavljen na spletni strani www.skupajzakras.si, kjer je možna tudi prijava skupin.
Organizatorji dogodka bomo poskrbeli za sadike, topel obrok in pijačo. 

Obvezna oprema: terenski čevlji,  vremenskim razmeram primerna obleka in orodje za sajenje (zaščitne rokavice, kramp, motika …). V primeru slabega vremena bosta akciji prestavljeni za en teden na 1. in 2. december. Vsi prijavljeni udeleženci bodo o tem pravočasno obveščeni.

Hvala za vaš posluh in pripravljenost, da skupaj prispevamo k trajnostni obnovi naših gozdov.
 

Dodatne informacije: Nika Leban, +386 (0)31 310 800 ali info@mirenkras.si

Navodila za pot: Koordinate Pomnika miru na Cerju: 45.87252859297448, 13.616085446432574
Na hitri cesti H4 Ljubljana–Nova Gorica izberite izvoz za Miren. Pot iz Mirna nadaljujete v smeri Opatje selo in pazite na odcep levo proti Muzeju na Cerju. 

Več o projektu Skupaj za Kras: www.skupajzakras.si
 

Zgodovina in pomen kalov na Krasu

Kal je plitva kotanja na kraških tleh, kjer se zbira deževnica. Kal »na Govcih« je nastal v okviru obnove gozda po največjem požaru v zgodovini Slovenije, ki je na goriškem Krasu vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022. Nekdaj so bili kali zelo pomemben vir vode za ljudi, služili so tudi za napajanje živine. Prav zaradi koristnosti so s časom nastali tudi umetni kali. Izdelovalci so prekrili dno in spodnje pobočje plitve vrtače z dobro nagneteno ilovico ali s sodobnimi, okolju prijaznimi sredstvi zatesnili dno kotanje ter čakali na dež. Sčasoma ni bilo več mogoče razlikovati umetnega kala od naravnega. 

Mercator predan k sodelovanju z lokalnimi skupnostmi 

Srečanje z lokalnimi skupnostmi na Krasu je pospremil predsednik poslovodstva družbe Mercator Tomislav Kramarić: »Mercator je najboljši sosed in tradicionalna znamka z jasnimi vrednotami. Na prvo mesto sodi varnost, tako v obliki prehranske varnosti kot tudi varnega okolja, v katerem živimo in ustvarjamo. Kras je bil v gozdnih požarih močno prizadet, zato je prav, da prispevamo k obnovi regije in ohranjamo v mislih tudi tiste, ki so bili prizadeti v bolj nedavnih vremenskih ujmah.«

Fortenova Grupa podpira obnovo po uničujočih požarih in poplavah 

Podporo za izgradnjo kala »na Govcih« je pozdravil glavni izvršni direktor in član upravnega odbora Fortenova Grupe Fabris Peruško: »Donacija za izgradnjo kala je korak naprej k požarni varnosti na Krasu ter podpora biotski raznolikosti ter prosto živečim živalim. Fortenova Grupa bo tudi v prihodnje prispevala k razvoju dobrih rešitev v Sloveniji in širše.« 

Občina Miren - Kostanjevica se zahvaljuje za donacije, ki vračajo življenje na pogoreli Kras

Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je vesel, da se zgodba o zelenem Krasu kljub strašnim črnim oblakom dima, ki jih je povzročil požar lansko poletje, nadaljuje, in da v njej svoja poglavja pišejo ljudje, podjetja in njihovi zaposleni: »Kali so pravzaprav globoko vpeti v našo kulturno in naravno dediščino. Ta vodna zajetja imajo dom sredi divje kraške narave, hkrati pa bo ta kal »na Govcih« pomembno prispeval k obnovi pogorelega Krasa, predvsem k vrnitvi avtohtonih gozdnih prebivalcev, ki so v požaru izgubili svoje habitate. Še bolj sem vesel, da se lahko pohvalimo s solidarnostjo ljudi in podjetij, ki so zavezani trajnostnemu ravnanju in ki na naših, iz leta v leto bolj ozelenelih pogoriščih prepoznavajo prave in iskrene zgodbe. Brez dvoma prav ti zgledi vlečejo naš razvoj naprej, zato smo jim iskreno hvaležni.«

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je izpostavil visoko izpostavljenost gozdov na Krasu naravnim požarom, zato bo kal predstavljal dodaten vodni vir v primeru požarov: »V načrtu sanacije goriškega Krasa smo v prvi prioriteti med drugimi predvideli tudi izgradnjo treh kalov v gozdovih lokalnih skupnosti in s to donacijo že uresničujemo enega izmed njih. Želimo si, da bi kali služili samo divjadi, a v luči podnebnih sprememb moramo poskrbeti tudi za požarno varnost v gozdovih.« 

Lovska družina Trstelj Kostanjevica na Krasu z veliko zahvalo donatorjem 

Jelko Lapajne, starešina lovske družine: »Po uvodnih pogovorih s predstavniki donatorjev, Zavoda za gozdove Slovenije in Občine Miren - Kostanjevica smo k izvedbi kala »na Govcih« pristopili z veliko zanosa, saj smo prepoznali dodano vrednost za ohranitev naravnega habitata in povečanje požarne varnosti.« Starešina Lapajne je dodal, da bo kal vzpostavil nov ekosistem, ki bo služil napajanju divjadi, ptic in drugih živali. S prisotnostjo vodnih mikroorganizmov pa bo zaživelo tudi okolje, ki bo pomembno vplivalo na razvoj naravnega ekosistema. 

Udeležencem študijskih dni so bili predstavljeni tudi izzivi projekta eGozdarstvo, ki je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva. Zavod za gozdove Slovenije skupaj MKGP ter GIS v okviru Načrta za okrevanje in odpornost v projektu izvaja digitalizacijo javne gozdarske službe ter njenih ključnih storitev, vključno z gozdnimi inventurami, monitoringi in gozdnogospodarskim načrtovanjem. Digitalizacija zajema tudi podporo izvajanju načrtovanih ukrepov in nadzor rabe gozdarskih virov, sprememb ter zdravstvenega stanja gozdov. Bistvene elemente projekta so institucije predstavile na dveh predavanjih.

Digitalizacija javne gozdarske službe v Sloveniji (Miha Varga, Viktorija Modrijan, Aleš Poljanec)

Izzivi, ki jih prinašajo družbene in podnebne spremembe ter usklajevanje različnih, pogosto tudi nasprotujočih interesov številnih deležnikov, zahtevajo od gozdarske stroke učinkovit nadzor nad gozdom in gozdnim prostorom ter kreativno in odzivno upravljanje. Miha Varga, vodja projekta na ZGS, je pojasnil, kako sodobna digitalna orodja in vključevanje novih tehnologij postajajo pomemben podporni element, ki postaja vse bolj ključen za nadzor in odločanje o prihodnjem gospodarjenju z gozdovi. V projektu eGozdarstvo bo to doseženo s sodobno terensko in pisarniško opremo v kombinaciji z nadgrajenim prostorskih informacijskim sistemom, ki bo nudil podporo najzahtevnejšim prostorskim analizam in procesom gospodarjenja z gozdovi. Glavna naloga projekta je poenostavitev, optimizacija in nadgradnja javne gozdarske službe. Predstavil je tudi korake za izdelavo aplikacije E-gozd za lastnike in upravljavce gozdov, ki bo omogočila boljši vpogled v zgodovino razvoja in gospodarjenja z gozdovi.

Prenova gozdarskega informacijskega sistema za optimizacijo in digitalizacijo delovanja javne gozdarske službe (Žiga Lipar, Aleš Poljanec)

Žiga Lipar, vodja službe za informatiko na ZGS, je predstavil, kako je za izpolnitev ciljev projekta eGozdarstvo in digitalizacijo javne gozdarske službe potrebno obstoječi gozdarski informacijski sistem prenoviti in ga nadgraditi z uporabniku prijaznimi e-storitvami. K prenovi je ZGS pristopil načrtno in strateško, pri tem pa upošteval potrebno infrastrukturo, dolgoročno podporo in izpolnitev zahtev posameznih strokovnih področij ter njihovih digitalnih rešitev. Bistvena sprememba bo integracija med posameznimi podsistemi in zunanjimi sistemi. Osrednji del informacijskega sistema predstavljajo digitalne rešitve (aplikacije) za podporo strokovnemu delu z napredno GIS podporo, dokumentni sistem, podatkovno skladišče in podatkovna analitika. Predstavil je tudi kompleksen načrt za implementacijo, pri čemer bo posebna skrb v projektu namenjena izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju uporabnikov.

Na gozdarskih študijskih dnevih je nastopilo 17 predavateljev, ki so pokrili pester nabor tematik: od digitalizacije v gozdnem gradbeništvu, urbanem gozdarstvu in upravljanju z divjadjo do umetne inteligence v gozdarstvu in modeliranju ekosistemskih storitev.

Sledil je sestanek s predstavniki občin Mislinje, Prevalje in Ravne ter predstavniki podjetja SiDG, ZGS in Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Predstavniki občin in institucij so državnemu sekretarju predstavili stanje in aktivnosti, ki jih izvajajo na svojem področju. V razpravi so se dotaknili nekaterih odprtih zadev, stanja v kmetijstvu in posledic po poplavah, predvidenih ukrepih ter potrebni sanaciji v gozdovih.

Ministrstvo je po avgustovski poplavi izvedlo pridobivanje podatkov s pomočjo ankete. Popisanih je več kot 2700 kmetijskih gospodarstev, poškodovanih je bilo 410 objektov, od tega je več kot 10 odstotkov popolnoma uničenih. Skupna ocenjena škoda v kmetijstvu znaša okoli 145 milijonov evrov. Tudi sektor akvakulture je v poplavah utrpel veliko škodo. Skupna ocenjena škoda znaša prek 6 milijonov evrov.

V gozdarstvu je bilo poškodovanega oziroma uničenega drevja več kot 1,5 milijona kubičnih metrov po celotni Sloveniji ter poškodovanih več kot 1700 kilometrov gozdnih cest, škodo pa se ocenjuje v višini 48,4 milijona evrov.

Popoldne se je direktor ZGS v Slovenj Gradcu udeležil skupnega programa v okviru terenskega vladnega obiska. Najprej je potekalo srečanje z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji, ki so jih prizadele poplave in plazovi, na terenski seji pa zaseda Vlada RS.

Dodatne informacije – Ukrepi v pomoč gozdarstvu

1. Obnova poškodovanih gozdnih cest bo vključena v program odprave posledic naravnih nesreč. Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, vključno z gozdnimi cestami, bodo prejele občine.
2. Zavezanci bodo oproščeni plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest v času njihovega zaprtja, zmanjšal se bo tudi katastrski dohodek od teh zemljišč. V davčno osnovo od katastrskega dohodka se na zahtevo zavezanca ne bo vštel katastrski dohodek od gozdnega zemljišča, ki ga zavezanec  obnovi oziroma pogozdi.

Aktivnosti ob letošnjem mesecu požarne varnosti pripravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Zavod za gozdove Slovenije.

Vabimo vas, da spremljate naše objave o načrtovanih aktivnostih.

Brošura: Požar v naravi

Plakat: Požar v naravi
 

Osrednja prireditev Zavoda za gozdove Slovenije bo tudi tokrat že tradicionalno 23. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki bo potekalo na gozdarski dan, v nedeljo, 27. avgusta 2023. Na tekmovanju bo sodelovalo 43 tekmovalcev iz 14 ekip iz vse Slovenije. 

Pri gozdarski brunarici in drevoredu, ki jo obkroža, se bodo obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo obiskovalce seznanjali z nadzorom nad kršitvami v gozdovih ter pravicami in dolžnostmi obiskovalcev gozda (gozdni bonton). 

Na temo nadzora nad kršitvami obiskovalcev v gozdu bo potekala osrednja okrogla miza gozdarskega dne, kot skupni dogodek Zavoda za gozdove Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Gozdarske inšpekcije. Pred gozdarsko brunarico se bodo vse dni sejma obiskovalci lahko srečali z gozdarkami in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo predstavili izzive podnebnih sprememb za gozdove in ukrepe sodobne nege gozda. Z aktivnostmi gozdne pedagogike bo poskrbljeno tudi za šolsko in predšolsko mladino. Na ogled bo tudi video-material in filmi o gozdu in gozdarstvu.

Podrobnejši program Zavoda za gozdove Slovenije na sejmu AGRA 2023

Sobota, 26. 8. - Slavnostna zasaditev drevesa v sejemskem drevoredu 
Predstavniki ZGS bodo po otvoritveni slovesnosti sodelovali pri tradicionalni slavnostni zasaditvi drevesa v sejemskem drevoredu z gostujočo državo Indijo.  

Nedelja, 27. 8., od 10. do 18. ure - 23. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov
Namen tekmovanja je popularizacija varnega in učinkovitega dela v gozdu ter predstavitev sodobnih naprav in varovalne opreme, ki je poleg znanja pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu.

Nedelja – ob 14. uri - Okrogla miza: Gozdovi so naš skupni prostor – pa se v njih obnašamo dovolj spoštljivo?
Na okrogli mizi bo govora o pravicah in dolžnostih obiskovalcev gozda v povezavi z gozdarskim nadzorom, s poudarkom na vožnji v gozdu, nabiranju gozdnih sadežev in rekreaciji v gozdu.

Nedelja - ob 15. uri - Okronanje Gozdarske kraljice Slovenije

Od ponedeljka do srede - Demonstracije varnega dela z motorno žago
Dvakrat dnevno, ob 11. uri in 13.30, bodo na poligonu ZGS potekale demonstracije varnega dela z motorno žago. Usposobljeni inštruktorji varnega dela ZGS bodo na voljo tudi za vprašanja in nasvete glede varnega dela v gozdu.

Vloge se lahko oddajo pisno (po navadni pošti ali e-pošti, v kateri se navede št. odločbe, na katero se vloga nanaša) ali ustno na zapisnik pri krajevni enoti ZGS, ki je odločbo izdala. ZGS bo na podlagi prejete vloge ustrezno podaljšal roke s sklepom o podaljšanju.

Lastniki poškodovanih gozdov naj tudi sami pregledajo že vročene jim odločbe za sanitarni posek in po potrebi podajo vlogo za podaljšanje rokov na pristojne krajevne enote ZGS.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je izpostavil, da bo sečnja v prvem koraku potekala na območjih, kjer še ni zagotovljen dostop do oddaljenih zaselkov in področij večjih škod, na območjih, kjer prevladujejo smrekovi gozdovi, in ob vodotokih, da se prereči zadrževanje vode ob morebitnih jesenskih obilnejših padavinah. Delo v vetrolomu poškodovanih gozdovih je zelo nevarno, zato naj se ga lotijo le ustrezno usposobljeni in opremljeni lastniki gozdov, sicer naj za to delo raje poiščejo strokovno usposobljene izvajalce. 

Ob zaključku obiska je ministrica tudi opozorila vse, naj se izogibajo območij in delov gozdov, ki so poškodovani zaradi vetroloma. Podrto drevje je zelo nestabilno, razmočena tla pa lahko povzročijo dodatno podiranja dreves, zato so ta območja zelo nevarna.

Prenamnožitev podlubnikov v letu 2023 je posledica naravnih ujm predhodnih let, zlasti pa izredno sušnega in vročega poletja 2022. Po podatkih ARSO je bilo poletje 2022 tretje najbolj sušno od leta 1951 dalje in drugo najtoplejše vsaj od leta 1961 dalje. V letu 2023 je bilo do 21. junija za posek zaradi žuželk izbranih za 298.353 m³ iglavcev, od tega 99 odstotkov zaradi podlubnikov, kar je posledica nadaljevanja prenamnožitve podlubnikov iz leta 2022, ki se je začela v drugi polovici leta. 

Dodatno so pozimi gozdove poškodovali in oslabili tudi močni vetrovi in težek sneg, ki predstavljajo zelo primerne pogoje za prenamnožitev populacije podlubnikov na poškodovanem območju. V letu 2023 tako skupna količina izbranih iglavcev za posek zaradi podlubnikov, vetra in snega že presega 400.000 m³. Od skupaj 430.178 m³ kar 92 odstotkov predstavlja smreka, ki je zaradi prenamnožitve podlubnikov najbolj ogrožena, 6 odstotkov jelka in 2 odstotka drugi iglavci.

S hitrim ukrepanjem do manjše škode zaradi podlubnikov 

Najbolj prizadeta so območja smrekovih gozdov v gozdnogospodarskih območjih Tolmin, Bled, Kranj, Ljubljana, Kočevje in Slovenj Gradec. Revirni gozdarji pospešeno pregledujejo ogrožene gozdove in lastnikom gozdov z odločbo določajo posek lubadark in močno poškodovanih smrek. Kljub temu zaradi obsežnosti in zamudnosti dela vse smreke in tudi jelke, ki jih je treba zaradi napada podlubnikov ali močne poškodovanosti čimprej posekati, še niso odkrite in določene za posek. Zato ZGS poziva lastnike gozdov, da tudi sami pregledajo svoje gozdove in potrebe po sanitarni sečnji čim prej sporočijo revirnim gozdarjem.

Pravočasen posek lubadark je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Vrednost les pravočasno posekanih in obeljenih ali predelanih napadenih dreves se bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.

Svet ZGS je 18.5. 2023 določil predloge območnih načrtov za vseh 14 gozdnogospodarskih območij za obdobje 2021-2030 in dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za obdobje 2021-2030. Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih.

SKLEP, štev. 3

Svet ZGS določi predloge območnih načrtov za vseh 14 gozdnogospodarskih območij za obdobje 2021-2030.

SKLEP, štev. 4

Svet ZGS določi predloge dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za obdobje 2021-2030.

• Predstavitev: Območni gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti 2021 - 2030
• Predstavitev: Celovita presoja vplivov na okolje GGN in LUN
• Predstavitev: Predlogi območnih gozdnogospodarskih načrtov 2021 - 2030
• Predstavitev: Predlogi območnih lovsko upravljavskih načrtov 2021 - 2030

Več na spletni strani: na spletni strani: www.zgs.si/on2021.

Zavod za gozdove Slovenije aktivno deluje na področju različnih mednarodnih projektov, med katere spadajo tudi trije kohezijski projekti: VrH Julijcev, NATURA MURA in  POHORKA.

Poslanstvo in delovanje ZGS, kot tudi projektno udejstvovanje je v prispevku za RTV predstavil Matevž Konjar, ki deluje v sklopu projekta Zelena sled kot ambasador zelene kohezije na ZGS.

Prispevek predvajan v oddaji Ljudje in Zemlja si lahko ogledate:  video.

Več informacij o  kohezijskih programih.

Vrh Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku

Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti. Več na spletni strani.

NATURA MURA – Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri

Osnovni namen projekta Natura Mura je izboljšanje stanja ohranjenosti 3 ciljnih habitatnih tipov in 12 ciljnih rastlinskih in živalskih vrst območij Natura 2000 vzdolž reke Mure z naslednjimi aktivnostmi:

1.     Obnova rečne dinamike in vodnih habitatov
2.     Vzdrževanje in obnova poplavnih gozdov
3.     Vzdrževanje in obnova mokrotnih travišč
4.     Odkup pomembnih delov habitatov območja Natura 2000
5.     Vzpostavitev celovite interpretacije narave

Več na spletni strani.

POHORKA - »VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju«

Namen projekta je izboljšanje stanja naravovarstveno visoko vrednih območij ter iskati rešitve za trajnostni razvoj Pohorja in usmerjanje prostočasnih aktivnosti v naravi. Več na spletni strani.

Aktivnosti projekta so osredotočene na drevesno vrsto veliki pajesen (Ailanthus altissima) in na zelnato rastlino navadno barvilnico (Phytolacca americana). Obe vrsti sta pri nas tujerodni ter zelo invazivni. Veliki pajesen je zaradi invazivnosti uvrščen na evropski seznam tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. To pomeni, da smo jo kot država članica EU primorani odstranjevati in predvsem preprečevati njeno širjenje.

Poudarek samega izobraževanja je bil na ITRV, ki se pojavljajo na območju pogorišča požara, ki je julija 2022 zajel območje Goriškega Krasa. Predstavljene so bile še nekatere druge najbolj pogoste ITRV, njihov vpliv na avtohtono vegetacijo ter metode zatiranje in zadrževanja širjenja. Na dogodku je bilo prisotnih 25 udeležencev, od tega največ članov Agrarne skupnosti Lipa. Zaključil pa se je s pogovorom lastnikov, članov agrarne skupnosti, in zaposlenih na ZGS o ITVR in drugih temah gozdarstva.

Za ta namen so na pobudo projekta LIFE Lynx, predsednik Štajerske lovske zveze, predsednik Lovske zveze Slovenije in direktor Zavoda za gozdove Slovenije podpisali sporazum o sodelovanju, v okviru katerega bodo znanje in izkušnje pridobljene v okviru projekta LIFE Lynx delili tudi zunaj projekta in pomagali drugim, ki se ukvarjajo z varstvom risa.

Video: Sodelovanje lovcev za varovanje risa

Prostovoljci so posejali 136 kilogramov semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena na približno 17 hektarjih pogorelega gozda. To je bila še zadnja spomladanska akcija, s katero se je ob pomoči prostovoljcev in gozdarjev ZGS pomogalo pri obnovi gozda z drevesnimi vrstami, ki imajo največ možnosti, da vzniknejo na tem območju, in bodo nekoč predstavljale tudi pašo za čebele. Nove akcije obnove pogorelega gozda bodo spet jeseni, ko bodo razmere za uspeh sajenja ugodnejše, saj sadike potrebujejo čas, da se prilagodijo na novo okolje in razvijejo ustrezno zaščito pred poletno vročino in sušo.

Prosimo vas, da se na dogodek prijavite preko spletnega obrazca na povezavi.

Prijave sprejemamo do vključno petka, 10. marca 2023.

Program posveta:

8:30-9:00 Prijava udeležencev
9:00-10:50 Štiri kratka predavanja o upravljanju mestnih gozdov in razprava po vsakem predavanju:
   1. predavanje: Sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je redkost v evropskem merilu (Barbara Slabanja, Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana)
   2. predavanje: Poškodovanost slovenskih gozdov in primer Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (dr. Nikica Ogris, Gozdarski inštitut Slovenije)
   3. predavanje: Kategorija gozdov in poudarjenost funkcij ključno vplivata na režim upravljanja gozdov (doc. dr. Matija Klopčič, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)
   4. predavanje: Zakaj so mestni gozdovi Ljubljane primer dobre prakse? (Jurij Kobe, Mestna občina Ljubljana)
10:50-11:15 Odmor
11:15-13:00 Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

Vsi imamo možnost sodelovanja v javni razpravi o osnutku gozdnogospodarskega načrta

Osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE Ljubljana 2015-2024 je bil v skladu z Zakonom o gozdovih v javni razgrnitvi 3 mesece (od 1. marca 2014 do 31. maja 2014). K vključevanju v participativni proces sprejemanja GGN so bile vabljene vse strokovne organizacije in pristojna ministrstva s področja gozdarstva, kmetijstva, varstva narave, združenja lastnikov gozdov in posamezni lastniki na območju gozdnogospodarske enote Ljubljana.

Obvestilo o pričetku javne razgrnitve je bilo objavljeno na spletnih mestih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ZGS, Mestne občine Ljubljana in Občine Medvode. ZGS je vabilo posredoval osrednjim nacionalnim in lokalnim medijem (Slovenska tiskovna agencija, Delo, Dnevnik, Val 202 itd.).

Pravice lastnikov gozdov so opredeljene skladno s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami gozda

Zasebni lastnik gozda na Golovcu izvaja sečnjo v skladu s sprejetim GGN GGE Ljubljana 2015-2024, ki lastniku gozda opredeljuje pravice, dolžnosti in tudi omejitve v gozdu s posebnim namenom. Slednji ima poudarjeno socialno in ekološko funkcijo, zato je sečnja v bistveno manjšem obsegu, kot bi to veljalo v gozdu brez varstvenega statusa.

ZGS si prizadeva, da bi se glede na zadnje primere vprašanj in dilem glede zakonodajne in strokovne sprejemljivosti del v gozdu vsi deležniki vključevali v participativne procese priprave načrtov. S poznavanjem strokovnih in zakonodajnih podlag in procesov za trajnostno in sonaravno gospodarjenje gozda v skladu s socialnimi, ekološkimi in proizvodnimi funkcijami lahko vsi zainteresirani prispevamo k izboljšanju Gozdnega dialoga.

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana

Javna razgrnitev PUN 2023-2028 bo potekala na portalu e-Demokracija od 23. februarja 2023 do 25. marca 2023. Pisne pripombe k predlogu PUN 2023-2028 lahko zainteresirani oddate prek spletnega obrazca na portalu e-Demokracija na tej povezavi.

Javna razprava PUN 2023-2028 bo potekala v obliki 2-dnevnega spletnega dogodka v sredo in četrtek, 15. in 16. marca 2023. Program javne razprave in povezava do prijave so na voljo na tej povezavi.

Več na spletni strani: https://natura2000.gov.si

Poleg tega se bodo obiskovalci lahko sprehodili po gozdni "čutni poti" oziroma kratkem odseku gozdne učne poti.

Pester bo tudi nabor predavanj, ki so povezana z gozdovi. Izpostavljamo naslednje aktivnosti:

1. Gozdni pedagog: Gozdna pedagogika zna široko odpreti vrata in je odlično »orodje« za učenje in razumevanje gozda in gozdarstva. V četrtek, 16. 2. 2023, od 14:30 do 15:15, v dvorani Urška 1. VABILO

2. Evropske pešpoti v Sloveniji: Tri evropske pešpoti, E6, E7, E12, v Sloveniji skupaj merijo 1000 km. V petek, 17. 2. 2023, od 14. do 15. ure, v dvorani Urška 1. VABILO

3. Predstavitev gozdnih učnih poti in pregledovalnika gozdnih učnih poti. Od srede 15. do sobote 18. februarja 2023. Na stojnici v Marmorni dvorani. VABILO    PLAKAT

4. Predavanje: Prosti čas preživiš (tudi) z učenjem. Četrtek, 17. 00 do 18.00, dvorana Urška 1.

5. Predavanje: Zasavska planinska pot. Četrtek, 15.15 do 16.00, dvorana Urška 1.

V Petrolu so veseli, da so v projekt stopili v partnerstvu z Zavodom za gozdove Slovenije. Zadnja leta smo bili priča številnim naravnim ujmam, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kot so poplave, vetrolomi, žled, pa tudi siloviti požari. Eden od hujših je junija 2022 zajel goriški Kras in uničil 2.900 hektarjev gozdov. Prepoznali so tudi pomembnost trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zato so v preteklem letu podpisali zavezo o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa, ki bo pod strokovnim vodstvom ZGS sodeloval pri obnovi poškodovanega gozda na pogorelem Krasu. Ker pa so za obnovo poškodovanih gozdov poleg sredstev potrebne tudi "marljive roke", v Petrolu že načrtujejo lastne prostovoljske delovne akcije, v katerih bodo njihovi zaposleni pomagali saditi nova drevesa.

Več v članku.

Protipožarna infrastruktura se izdeluje in vzdržuje za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari na območjih gozdov z zelo veliko in veliko stopnjo požarne ogroženosti in je ključnega pomena za dostopnost ob intervenciji gašenja v večjem požarno ogroženem prostoru.

Po predstavitvi prihodnjega izvajanja ukrepov po sanacijskem načrtu so sledile predstavitve možnosti pridobivanja evropskih sredstev za ureditev protipožarne infrastrukture ter pogoji in postopki za izgradnjo in rekonstrukcijo protipožarnih gozdnih cest in protipožarnih poti kot najpogostejšega protipožarnega ukrepa. Udeleženci sestanka so razpravljali tudi o drugih protipožarnih ukrepih, predvsem preprečevanju in omejevanju zaraščanje ter ohranjanju obdelanih kmetijskih zemljišč okrog naselij, kar bi preprečilo približevanje požarov naseljem.   

Ob koncu sestanka so se udeleženci dogovorili, da bodo predstavniki občin, Zavoda za gozdove Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. uskladili prioritetne lokacije izgradnje protipožarne infrastrukture. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije bosta za lokalno prebivalstvo pripravila skupno predstavitev ukrepov iz sanacijskega načrta ter podpor za krčitve kmetijskih površin v zaraščanju predvsem v bližini naselij.